Jedro

Tožnik je po prejemu odločbe upravnega organa druge stopnje pri naslovnem sodišču vložil novo tožbo, ki jo je sodišče obravnavalo pod opravilno št. I U 1539/2013 in jo s sodbo z dne 13. 2. 2014 tudi zavrnilo. Ker zoper navedeno sodbo pritožba ni dovoljena, navedeno pomeni, da je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Upravno sodišče Republike Slovenije je dne 30. 8. 2013 prejelo tožnikovo tožbo, vloženo zaradi molka organa druge stopnje o vloženi pritožbi zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Novo mesto št. 06122-3259/2007-19 (8204) z dne 14. 11. 2011. Tožnik v tožbi med drugim navaja, da se je zoper navedeno odločbo dne 6. 12. 2011 pritožil, dne 12. 12. 2012 in 20. 7. 2013 pa je vložil urgenci za reševanje pritožbe. Zato v skladu z drugim odstavkom 28. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) vlaga tožbo zaradi molka organa. Sodišču predlaga, naj ugotovi, da so bile z izdajo odločbe z dne 14. 11. 2011 kršene določbe 2., 5., 14., 22., 23., 33., 67., 120. in 153. člena Ustave, toženki pa naloži ugoditev pritožbi zoper odločbo z dne 14. 11. 2011. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka na tožbo po vsebini ni odgovorila, je pa sodišče obvestila, da je bilo o tožnikovi pritožbi zoper odločbo z dne 14. 11. 2011 odločeno z odločbo upravnega organa druge stopnje z dne 20. 8. 2013. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Tožnik v tem upravnem sporu izpodbija zakonitost odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Novo mesto, št. 06122-3259/2007-19 (8204) z dne 14. 11. 2011, zato sodišče v zvezi z zatrjevanimi kršitvami določb Ustave pojasnjuje, da je sodno varstvo ustavnih pravic zagotovljeno v rednem upravnem sporu. Zato možnost subsidiarnega sodnega varstva človekovih pravic po 4. členu ZUS-1, na kar se tožnik v tožbi tudi sklicuje, v obravnavani zadevi ni podana. Poleg tega je s tožbo izpodbijana odločba z dne 14. 11. 2011, s katero je bilo odločeno o tožnikovem predlogu za izrek ničnosti. Zato predmet preizkusa ne morejo biti zatrjevane kršitve človekovih pravic, ki jih tožnik očita odločitvi, katere ničnost uveljavlja.

Tožnik v tem upravnem sporu vlaga tožbo zaradi molka organa druge stopnje po drugem odstavku 28. člena ZUS-1, ker ni bilo odločeno o njegovi pritožbi zoper odločbo z dne 14. 11. 2011. Iz obvestila toženke izhaja, da je bilo o tožnikovi pritožbi zoper navedeno odločbo že odločeno z odločbo drugostopenjskega organa št. 0612-635/2011-12-06421133 z dne 20. 8. 2013, ki je bila tožniku vročena dne 5. 9. 2013. Iz priloženih upravnih spisov izhaja, da je upravni organ druge stopnje z navedeno odločbo zavrnil tožnikovo pritožbo zoper odločbo z dne 14. 11. 2011. Situacijo, ko organ med sodnim postopkom zaradi molka organa izda upravni akt, ureja 39. člen ZUS-1, ki v drugem odstavku določa, da sodišče v takšnem primeru od tožnika zahteva, da sporoči, ali vztraja in v kakšnem delu vztraja pri tožbi. Navedeno pomeni, da če tožnik v primeru, ko upravni organ druge stopnje molk prekine in zavrne pritožbo, izjavi, da vztraja pri tožbi, se šteje, da vlaga tožbo zoper dokončno odločbo upravnega organa prve stopnje.

Sodišče pa v obravnavanem primeru v skladu z navedeno določbo od tožnika ni zahtevalo, naj sporoči, ali vztraja pri tožbi, ker je iz vpisnika tega sodišča ugotovilo, da je tožnik po prejemu navedene odločbe upravnega organa druge stopnje pri naslovnem sodišču vložil novo tožbo zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Novo mesto, št. 06122-3259/2007-19 (8204) z dne 14. 11. 2011, ki jo je sodišče obravnavalo pod opravilno št. I U 1539/2013 in jo s sodbo z dne 13. 2. 2014 tudi zavrnilo. Ker zoper navedeno sodbo pritožba ni dovoljena, navedeno pomeni, da je bila o isti zadevi v upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba.

Glede na navedeno je sodišče v skladu z 8. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrže.