Jedro

Kadar gre za eno zadevo in je v njej upravičenka hkati oškodovanka in obdolženka, ni podlage za priznanje dvakratnega pavšalnega zneska poštnih in telekomunikacijskih storitev ter materialnih stroškov.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odpravi se drugi odstavek sklepa Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru št. Bpp 1393/2015 z dne 20. 5. 2016, ki se nanaša na zavrnitev presežka zahtevka odvetnika za plačilo nagrade in se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 285,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju organ za BPP) tožeči stranki kot odvetniku priznal nagrado in stroške za nudenje BPP v znesku 744,20 EUR (prvi odstavek), zavrnil pa zahtevek oziroma predlog za izplačilo nagrade in stroškov za nudenje BPP nad tem zneskom (drugi odstavek). V obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je bila tožeča stranka določena za izvajanje BPP v kazenskem postopku opr. št. IK 7032/2014, ki je bil v teku pri Okrožnem sodišču v Mariboru. Dne 29. 4. 2016 je odvetnik predložil napotnico ter predlagal, da se mu priznajo nagrada in stroški po priloženem stroškovniku. Organ za BPP je priznal osnovno nagrado, nagrado za postopek in nagrade za naroke dne 21. 10. 2015, 28. 1. 2016 in 25. 4. 2016 ter stroške v pavšalnem znesku 20,00 EUR z 22 % DDV, skupaj torej 744,20 EUR. Organ je priznal nagrado in stroške na podlagi Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT). Glede na to, da je v obravnavani zadevi odvetnik zastopal upravičenko v postopku, ki je tekel najprej pod opr. št. IK 7032/2014, v nadaljevanju pa je sodišče izločilo postopek zoper upravičenko, ki je nato tekel pod opr. št. IK 3832/2016, je tožena stranka zavzela stališče, da je sodišče še vedno obravnavalo enako zadevo, zato ji ni priznalo priglašene dvojne nagrade za postopek po tarifni številki 4100 ZOdvT, dvojne nagrade za postopek po tarifni 4320 ZOdvT, oboje v priglašeni višji višini na podlagi 38. člena ZOdvT. Prav tako ni priznalo dvakrat priglašene nagrade za naroka z dne 21. 10. 2015 in 28. 1. 2016. Pojasnilo je tudi, da dejstvo, da je bila upravičenka v postopku tako v vlogi oškodovanke kot obdolženke, ne vpliva na nastanek dvojne nagrade, saj je vseskozi tekel enoten postopek. Organ za BPP je priznal tudi samo eno nagrado v višini 20,00 EUR za materialne stroške, medtem ko je drugo nagrado v isti višini zavrnil. Prav tako tožeča stranka ni upravičena do plačila nagrade v višini 177,50 EUR po tarifni številki 4400 ZOdvT za redno pravno sredstvo za ugovor z dne 19. 8. 2015, saj BPP za redno pravno sredstvo ni bila dodeljena. Zavrnil pa je tudi priglašene nagrade za predhodni postopek, saj priglašeno dejanje presega obseg dodeljene BPP. Ta je bila dodeljena v obliki sestave vseh potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje v kazenskem postopku opr. št. IK 7032/2014, ki je bil v teku pred Okrožnem sodišču v Mariboru, do izdaje odločbe sodišča prve stopnje.

2. Tožeča stranka se ne strinja z zavrnilnim delom izpodbijanega sklepa ter s tožbo uveljavlja nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in nepravilno uporabo materialnega prava. Povzema odločbo organa za BPP, s katero je bila upravičenki A.A. odobrena BPP in kot izvajalec BPP določena tožeča stranka. Tožeča stranka je A.A. v navedeni kazenski zadevi zastopala kot oškodovanko, v zvezi s kaznivim dejanjem nasilja v družini ter lahke telesne poškodbe, prav tako je bila zagovornik imenovane kot obdolženke v zvezi s kaznivim dejanjem lahke telesne poškodbe. Ker je del kazenskega postopka, v katerem je upravičenko zastopala kot oškodovanko, bil končan prej, kot del kazenskega postopka v katerem jo je zastopala kot obdolženko, je na podlagi poizvedb pri organu za BPP, v vrnjeni napotnici priglasila skupaj stroške za oba postopka, torej tistega, ki je tekel pod opr. št. IK 7032/2014 in za del kazenskega postopka, ki je tekel pod novo opr. št. IK 3832/2016 in sicer tako, da je ločeno obračunala in priglasila stroške nudenja BPP upravičenki kot obdolženki v znesku 1.375,55 EUR in kot oškodovanki v znesku 756,40 EUR. Organ za BPP pa je priznal le del priglašenih stroškov, na podlagi stališča, da je vseskozi tekel enoten postopek, zaradi česar ni bilo podlage za priznanje dvojne nagrade in stroškov za enaka opravljena dejanja.

3. Tožeča stranka meni, da je gornje nadziranje tožene stranke zmotno, saj je kot izvajalec BPP morala opraviti dvojno delo, to je delo zastopnika oškodovanke in delo zagovornika storilke kaznivega dejanja in je zato upravičena do dvojne nagrade za opravljene storitve BPP in ne zgolj do enojne nagrade, ki je bila odmerjena z izpodbijanim sklepom.

4. Odločitev tožene stranke pa ni napačna zgolj zaradi tega, ker je tožena stranka priznala nagrado zgolj enkrat, temveč tudi zaradi tega, ker je stroške nudenja BPP odmerila zgolj tožeči stranki kot dodeljenemu odvetniku, v smislu določb 36. člena ZOdvT, in pri tem spregledala, da je upravičenki v zadevi IK 3832/2016 bila izrečena sodba, ki je postala pravnomočna dne 25. 4. 2016 in s katero je sodišče zavrnilo obtožni predlog zoper upravičenko in to ne zaradi zastaranja. Zato je podana pravna situacija iz 1. alineje prvega odstavka 38. člena ZOdvT, po kateri je upravičena do nagrade za izbranega odvetnika, ki so v kazenskem postopku v 4. delu Tarife ZOdvT določene v razponu, pri čemer se skladno z določili člena 13 ZOdvT nagrade v razponu v povprečju v primeru, kot je tudi obravnavani primer, določajo po srednji vrednosti nagrade v razponu. Glede na navedeno predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijani sklep tožene stranke, in sicer v drugem odstavku izreka sklepa, odpravi ter zadevo vrne v tem delu v ponovno odločanje toženi stranki. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

5. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila tožeča stranka določena za izvajalca BPP prosilki A.A. v zvezi s kazenskim postopkom pod opr. št. IK 7032/2014, v katerem je nastopala kot oškodovanka in obdolženka in zaradi česar je sodišče izločilo postopek zoper upravičenko kot obdolženko in je nato tekel pod opr. št. IK 3832/2016. V zadevi tudi ni sporno, da je tožeča stranka navedeno storitev opravila in da je pravočasno vložila stroškovnik.

8. Sporna pa je višina priznane nagrade in stroškov. Iz tožbenih navedb je razvidno, da se tožeča stranka ne strinja s stališčem tožene stranke, da ni upravičena do priznanja dvojne nagrade, ker naj bi zoper upravičenko vseskozi tekel enotni postopek. Povedano drugače, želi, da se ji stroški zastopanja priznajo tako za postopek, ki je tekel pod opr. št. IK 7032/2014 kot tudi za postopek, ki je tekel pod novo opr. št. IK 3832/2016. Prav tako meni, da bi ji morala biti priznana nagrada v zvezi z delom opravljenih storitev nudenja BPP upravičenki kot obdolženki upoštevaje 1. alinejo prvega odstavka 38. člena ZOdvT, po kateri se upoštevaje določbe četrtega dela tarife ZOdvT v povezavi s 13. členom ZOdvT, priznajo stroški glede na srednjo vrednost nagrade v razponu določenem v 4. delu - Tarife ZOdvT, ki so višje od nagrad dodeljenega oziroma postavljenega odvetnika, določenih v fiksnih zneskih.

9. ZOdvT v 1. alineji prvega odstavka 38. člena določa, da lahko odvetnik, postavljen ali dodeljen obdolžencu, v 30-dneh po pravnomočnem zaključku kazenskega postopka zahteva plačilo razlike med nagradami postavljenega ali dodeljenega odvetnika in nagradami izbranega odvetnika, če se kazenski postopek ustavi ali če se izda sklep, s katerim se obtožnica zavrže, ali če se izda sodba, s katero se obdolženca oprosti obtožbe, ali se z njo obtožba zavrne, razen, če katere izmed navedenih odločb izdana zaradi zastaranja. Člen 13 tega zakona pa določa, da se pri nagradah v razponu, nagrade v posameznem primeru določi po pravičnem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin, predvsem obsega in težavnosti odvetniške tarife, uporabe tujih virov, itd. V povprečnem primeru se določi srednja vrednost nagrade v razponu.

10. Upoštevaje stališče tožene stranke, s katerim soglaša tudi sodišče, da v obravnavani zadevi kljub dvema opravilnima številkama, gre samo za eno kazensko zadevo, in da po določbi 14. člena ZOdvT lahko odvetnik prejme nagrado v isti zadevi le enkrat, sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore glede tega, da bi tožniku pripadala nagrada za vsako kazensko zadevo posebej. Je pa tožba utemeljena v delu, v katerem tožeča stranka zatrjuje, da je upravičena uveljavljati nagrado po tarifni številki 4100 in 4320 ZOdvT ter nagrado za naroke dne 21. 10. 2015, 28. 1. 2016 in 25. 4. 2016 po tarifni številki 4322 ZOdvT, upoštevaje prvo alinejo prvega odstavka 38. člena ZOdvT in 13. člen ZOdvT v višini srednje vrednosti priglašene nagrade v razponu za izbranega odvetnika določene v 4. delu Tarife (ki določa tarife v kazenskem postopku). Tožeča stranka v tožbi zatrjuje, tožena stranka pa temu ni ugovarjala, da je bila v zadevi I K 3832/2016 na obravnavi dne 25. 4. 2016 izrečena sodba, ki je postala pravnomočna istega dne, s katero je sodišče zavrnilo obtožni predlog zoper upravičenko in to ne zaradi zastaranja. Po presoji sodišča je tako tožeča stranka upravičena do osnovne nagrade v višini 110,00 EUR po tarifni številki 4100, nagrade za postopek po tarifni številki 4320 v višini 102,50 EUR in nagrade za naroke dne 21. 10. 2015, 28. 1. 2016 in 25. 4. 2016 po tarifni številki 4322 v višini 177,50 EUR za vsak narok.

11. Ker gre za eno zadevo, pa po presoji sodišča ni podlage za priznanje dvakratnega pavšalnega zneska poštnih in telekomunikacijskih storitev (tarifna številka 6002 ZOdvT) in sodišče pritrjuje toženi stranki, da je tožeča stranka upravičena samo do povračila materialnih stroškov v višini 20,00 EUR. Pravilna je tudi odločitev tožene stranke, da se tožeči stranki ne prizna nagrade za predhodni postopek in za udeležbo pri preiskovalnih dejanjih, kakor tudi ne nagrade za postopek z rednim pravnim sredstvom oz. ugovorom z dne 19. 8. 2015, glede na to, da priglašena dejanja presegajo obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči. Zato je bil v tem delu zahtevek tožeče stranke utemeljeno zavrnjen.

12. Sodišče tako ugotavlja, da je bilo v opisanem obsegu nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in napačno uporabljeno materialno pravo, zato je izpodbijani sklep nezakonit in ga je moralo sodišče na podlagi 2. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1) odpraviti in v skladu s tretjim odstavkom citiranega člena zadevo vrniti organu, ki je izpodbijani upravni akt izdal, v ponoven postopek. V ponovnem postopku bo potrebno ob upoštevanju pravnega mnenja sodišča (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odločiti o zadevi.

13. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo, je v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Po določbi drugega odstavka 3. člena tega Pravilnika je tožeča stranka upravičena do povrnitve stroškov postopka v višini 285,00 EUR skupaj z DDV, ki jih je naložilo v plačilo toženi stranki.

14. Vračilo sodne takse bo tožeči stranki odrejeno po uradni dolžnosti (36. in 37. člen ZST-1, opomba k točki 6.1c Taksne tarife).