Jedro

Pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika je treba zagotoviti dolžniku pravico do izjave in mu vročiti predlog novega upnika še pred odločitvijo.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep z dne 20. 11. 2017:

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu prvonavedenim sklepom v zvezi s sklepom o popravi izreklo, da se izvršba, dovoljena s sklepom o izvršbi z dne 21. 5. 2013, nadaljuje tako, da v izvršilni postopek vstopi novi upnik. Ugotovilo je, da je novi upnik po pooblaščenki z vlogo z dne 26. 7. 2017 sporočil, da mu je terjatev, ki je predmet postopka, s pripadki in stroški odstopil dosedanji upnik. Vlogi je priložil notarsko overjeno pogodbo o potrditvi odstopa z dne 23. 11. 2016, iz katere je razviden odstop terjatve med upnikom in novim upnikom. Iz predložene listine izhaja, da je predmet posla terjatev upnika s pripadki, ki jo izterjuje od dolžnika. Novi upnik je izkazal, da je terjatev prešla nanj.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščeni odvetniški družbi iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da sodišče pred izdajo sklepa ni vročalo dolžniku vloge upnika z dne 26. 7. 2017, v kateri je podal predlog za vstop novega upnika, in pogodbe o potrditvi odstopa terjatve z dne 23. 11. 2016, ki je bila priloga, s čimer je kršilo pravico do kontradiktornosti. V postopku po predlogu za vstop novega upnika v izvršilni postopek je v skladu z ustaljeno sodno prakso potrebno pred izdajo sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom oziroma pred izdajo sklepa o vstopu tega v izvršbo, dolžniku zagotoviti pravico do izjave kot bistveni element ustavne pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave RS.

3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo novemu upniku po pooblaščenki s pozivom, odgovora ni vložil. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izdalo prvi izpodbijani sklep 20. 11. 2017, kar je bilo pred uveljavitvijo novele ZIZ-L 25. 3. 20181. Ne glede na to velja, da je treba pred odločitvijo o dopustitvi vstopa novega upnika zagotoviti dolžniku pravico do izjave in mu vročiti predlog novega upnika še pred odločitvijo2. Sodišče prve stopnje tega ni storilo, zato se mu je pripetila v pritožbi očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da glede na naravo, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, ne more samo odpraviti kršitve postopka. Ugodilo je pritožbi dolžnika, razveljavilo prvi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

6. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o predlogu za vstop novega upnika.

O pritožbi zoper sklep z dne 23. 11. 2017:

7. Sodišče prve stopnje je z v uvodu drugonavedenim sklepom ustavilo izvršilni postopek. Ugotovilo je, da se glede tega, ali leži stanovanjska stavba tudi na parceli 734 k.o. ..., cenilec ni mogel izreči, saj bi potrebovali še mnenje izvedenca geodeta. Odločilno za odločitev sodišča je bilo mnenje cenilca, da hiše ni mogel oceniti brez tistega dela hiše, ki seže na drugo parcelo, saj ni mogoče ugotoviti kolikšen je po površini ta del hiše, prav tako ni mogoče ugotoviti kolikšen del parcele št. 735 zavzema stanovanjska hiša. Postopka izvršbe s prodajo nepremičnin št. 739 in 734 k.o. ... ni mogoče nadaljevati, saj ni mogoče določiti vrednosti nepremičnin.

8. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo novi upnik po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da sodišče ni imelo zakonske podlage za ustavitev izvršbe, sploh pa ne izhaja iz smiselne uporabe 194. člena ZIZ. Odločitev je v nasprotju s stališčem istega sodišča, ki ga je zavzelo v sklepu o ugovoru z dne 9. 12. 2013 in katerega je potrdilo Višje sodišče v Celju v sklepu II Ip 58/2014 z dne 19. 2. 2014. Cenilec je v cenilnem poročilu ocenil vrednost nepremičnin parc. št. 739 in 734 k.o. ..., skupaj s hišo in je pri hiši ocenil tudi funkcionalno zastaranje zaradi neurejenega zemljiškoknjižnega stanja. Iz sodne prakse je jasno, da objekt, ki delno stoji na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, delno na nepremičnini, ki ni predmet izvršbe, ne more biti razlog, da se cenitev predmetov ne bi opravila in izvršba nadaljevala.

9. Dolžnik je po pooblaščenki odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da je sodišče oprlo odločitev na mnenje cenilca, glede katerega novi upnik podaja množico pripomb, navedb, mnenj itd., kar so pritožbene novote in se jih ne sme upoštevati (prekluzija). Upnik ni podal pripomb na cenitev in na dopolnitev cenitve ter slednji ni osporaval, ni trdil, da sta nejasni, neuporabni. Upnik se o cenitvah ni izjavil ter ni zahteval dopolnitve cenitve oziroma angažiranje novega cenilca, čeravno bi to lahko storil v kontradiktornem postopku.

10. Pritožba je utemeljena.

11. Drugi izpodbijani sklep je potrebno razveljaviti posledično, saj še ni odločeno o vstopu novega upnika v postopek. Vseeno novi upnik utemeljeno navaja, da zanj ni zakonske podlage. To lahko uveljavlja tudi, če prvotni upnik ni podal pripomb zoper cenitveno poročilo.

12. V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno presoja vrednost nepremičnine. Dolžnikova nepremičnina je obremenjena z določeno hibo, vendar zaradi tega ni stvar izven pravnega prometa. Sodni cenilec je ocenil celotno vrednost nepremičnine na 233.250,00 EUR (list. št. 91 spisa) in zaradi neurejenega ZK stanja, ker objekt nima uporabnega dovoljenja, ker ni vrisan v kataster, štel kot funkcionalno zastaranje ter ga ocenil glede na pričakovani strošek 5 % (list. št. 90 spisa). Če bo prišlo do prodaje, naj sodišče prve stopnje v odredbi o prodaji razkrije v čem je hiba nepremičnine, da bodo potencialni kupci vedeli kaj jih čaka v nadaljevanju. Slednje je sodišče druge stopnje obrazložilo v sklepu II Ip 58/2014 z dne 19. 2. 2014. O stroških tega pritožbenega postopka:

13. Odločitev o stroških tega pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Ta je dodala nov drugi odstavek 56.a člena ZIZ, da dolžnik in prvotni upnik lahko v primeru spremembe upnika po tretjem odstavku 24. člena tega zakona izpodbijata sklep o spremembi upnika z ugovorom iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena tega zakona. 2 Sklepi VSL III Ip 497/2017, I Ip 2336/2014, VSC I Ip 145/2015.