Jedro

Zakon ne omejuje pravice družbenika do vpogleda v knjige in spise na tak način, da lahko le preko pooblaščenca ali pa skupaj z njim vpogleda v to dokumentacijo.

Izrek

A. I. Pritožbi nasprotnega udeleženca se delno ugodi in se prvostopenjski sklep v izpodbijani I. točki izreka delno spremeni tako, da se predlog v tistem delu prve, tretje in četrte alineje, s katerim predlagatelj zahteva „(po potrebi izjave)“ zavrne.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se prvostopenjski sklep v nespremenjenem delu I. točke izreka potrdi.

B.

III. Pritožbi predlagatelja se ugodi in se prvostopenjsko sklep v izpodbijani III. izreka spremeni tako, da mora nasprotni udeleženec v 15-ih dneh od prejema tega sklepa povrniti predlagatelju njegove stroške prvostopenjskega postopka v znesku 171,35 EUR, v primeru zamude pa plačati tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

C.

IV. Nasprotni udeleženec je dolžan v petnajstih dneh od prejema tega sklepa povrniti predlagatelju njegove stroške pritožbenega postopka v znesku 85,68 EUR, v primeru zamude pa plačati tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.

V. Zahtevek nasprotnega udeleženca za povrnitev njegovih stroškov pritožbenega postopka in zahtevek predlagatelja za povrnitev njegovih stroškov odgovora na pritožbo se zavrne.

Obrazložitev

Uvodno pojasnilo

1. Predlagatelj P. P. je družbenik nasprotnega udeleženca N. d. o. o. V tej družbi njegov poslovni delež znaša 47,5%, poslovni delež A. V. 47,5 %, poslovni delež direktorice nasprotnega udeleženca pa 5%. Iz listin, k jih je predlagatelj vložil v spis, je razvidno, da je že 8. maja 2014 začel na nasprotnega udeleženca naslavljati zahtevke za vpogled v knjige in spise (A3), pravilno specificiran zahtevek, ki je enak zahtevku iz sklepa, pa je vložil šele 15. 12. 2014 (A7).

Izpodbijani sklep

2. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo: „I. Ugodi se predlogu predlagatelja v 3. točki predloga, ki se glasi: „ Predlagatelju se dovoli vpogled v naslednje knjige, spise in podatke nasprotnega udeleženca N. d. o. o., MŠ: 000: - pregled konto kartice družbe L. d. o. o., (po potrebi izjave); - podatke o načinu in obsegu poslovanja oziroma obseg poslovanja z družbo L. d. o. o. od leta 2010 dalje (pogodbe, podatki o drugih dogovorih ipd.); - najemna pogodba z družbo L. d. o. o. oziroma drugi podatki v zvezi z uporabo prostorov (po potrebi izjave); - pogodbe o delu oziroma druge pogodbe, ki predstavljajo temelj za sodelovanje z ga. Z. F. (po potrebi izjave); - kontne kartice in podatke o načinu in obsegu poslovanja za druge družbe, ki so kakorkoli povezane z družbo N. d. o. o., njenimi družbeniki ali vodilnimi ali njihovimi ožjimi družinskimi člani; vse v roku 8 dni, pod izvršbo.“

II. V preostalem delu, torej v 1. in 2. točki predloga, ki se glasita: „1. Predlagatelju se dovoli vpogled v poslovne knjige in vso poslovno dokumentacijo nasprotnega udeleženca.

2. Nasprotni udeleženec in njegov poslovodja sta predlagatelju dolžna omogočiti vpogled v poslovne knjige in vso poslovno dokumentacijo v roku 8 dni, pod izvršbo.“ se predlog zavrne.

III. Predlagatelj je dolžan sam nositi stroške tega postopka.“

3. Svojo odločitev je sodišče prve stopnje oprlo na določili 512. in 513. člena ZGD-1. Ugotovilo je, da je direktorica nasprotnega udeleženca zavrnila predlagateljev predlog za vpogled v knjige in spise, prav tako pa tudi skupščina. Na njej so družbeniki 30. 6. 2014 izglasovali sklep, da se predlog predlagatelja za vpogled zavrne, dovoli pa se vpogled njegovemu pooblaščencu odvetniku D. Đ. Zahtevek za plačilo stroškov je sodišče prve stopnje zavrnilo zato, ker v predlogu predlagatelj svojih stroškov ni specificiral. Pritožbi obeh strank

4. Proti I. točki izreka se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec, proti III. točki izreka pa predlagatelj. Oba sta uveljavljala vse tri pritožbene razloge, ki so navedeni v prvem odstavku 338. člena ZPP. Nasprotni udeleženec je predlagal razveljavitev I. točke izreka in vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje v nov postopek, predlagatelj pa je predlagal spremembo izpodbijane III. točke izreka tako, da mu nasprotni udeleženec povrne njegove stroške prvostopenjskega postopka. Oba pritožnika sta zahtevala tudi povrnitev svojih stroškov pritožbenega postopka.

5. Na vročeno pritožbo nasprotnega udeleženca je predlagatelj odgovoril in predlagal zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa.

6. Na vročeno pritožbo predlagatelja pa nasprotni udeleženec ni odgovoril. K odločitvi o pritožbi nasprotnega udeleženca

7. Pritožba je delno utemeljena.

8. Na skupščini nasprotnega udeleženca sta bila 30. 6. 2014 izglasovana dva sklepa (v prilogi A6). S prvim je bil zavrnjen predlagateljev predlog, da sam vpogleda v listine in spise nasprotnega udeleženca, z drugim pa je bil sprejet predlog, da se vpogled v listine in spise dovoli le predlagateljevemu pooblaščencu D. Đ.

9. Pritožbeno sodišče poudarja, da zakon ne omejuje pravice družbenika do vpogleda v knjige in spise na tak način, da lahko le preko pooblaščenca ali pa skupaj z njim vpogleda v to dokumentacijo. Zato je zmotno pritožbeno stališče, da nasprotni udeleženec, ki je izglasoval tak skupščinski sklep, kot je pojasnjeno v predhodni točki obrazložitve, predlagatelju nikoli ni onemogočil vpogleda v zahtevano dokumentacijo, saj mu je dovoljeval vpogled le skladno s sprejetim skupščinskim sklepom. Ob tem drži pritožbena navedba, da je predlagatelj glasoval za oba predlagana skupščinska sklepa. Vendar to ne pomeni, da se je svoji pravici do informacij in vpogleda po 512. členu ZGD-1, odpovedal. 10. Izpodbijani sklep je bil izdan 11. 3. 2015, stranki pa sta ga prejeli 13. 3. 2015. Zato pritožnik s pritožbenimi novotami, podkrepljenimi z dokazi, da je bila predlagatelju zahtevana dokumentacija posredovana preko elektronske pošte že 25. 2. 2015, na katero je prav tako po elektronski pošti odgovoril 26. 2. 2015, ne more doseči drugačne odločitve. Drugačno odločitev bi utegnil pritožnik doseči le, če bi sodišču prve stopnje te navedbe in dokaze pravočasno predložil. V pritožbi lahko namreč pritožnik skladno s prvim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP navaja nova dejstva in nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do prvega naroka. Tega pritožnik v pritožbi ne navaja. Ker pa je izpodbijani sklep sodišče prve stopnje izdalo brez naroka, bi za drugačno prvostopenjsko odločitev moral pritožnik tista dejstva in dokaze, ki jih je navajal in predložil v pritožbi, navesti in dokazati še pred izdajo izpodbijanega sklepa. Sodišču prve stopnje, ki je svojo odločitev oprlo na znana dejstva in dokaze, torej ni mogoče očitati nobene nepravilnosti v zvezi z ugotovitvijo dejanskega stanja.

11. Iz istih razlogov je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da je bil predlagatelj nazadnje 12. 3. 2015 (izpodbijani sklep je bil izdan 11. 3. 2015) povabljen na vpogled zahtevane dokumentacije, da pa ob dogovorjenem terminu ni prišel. Za odločitev o pritožbi tudi ni pomembno, da je bila direktorica od 22. 12. 2014 do 2. 1. 2015 odstotna zaradi bolniškega staleža, saj je prvostopenjsko sodišče predlogu za vpogled ugodilo več kot dva meseca po tistem, ko se je vrnila na delo. Njena nekaj več kot tedenska odsotnost, ki je trajala tudi tekom obdobja božično-novoletnih praznikov, torej ni mogla vplivati na presojo o pripravljenosti nasprotnega udeleženca predlagatelju razkriti zahtevne dokumente. Zato sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobene kršitve, ker se do teh navedb nasprotnega udeleženca ni opredeljevalo.

12. Iz določila drugega odstavka 512. člena ZGD-1 izhaja, da družbenik do informacij o stanju v knjigah in spisih ni upravičen le takrat, kadar bi te informacije uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo. Predlagateljevi interesi, odkupiti delež direktorice, kar izpostavlja pritožnik kot razlog za zavrnitev predloga za vpogled, ne predstavljajo takega namena, pa četudi je to predlagatelj skušal doseči na agresiven in ustrahujoč način. Če je ob tem s svojim ravnanjem prestopil mejo dovoljenega ravnanja, so na voljo drugi postopki pred drugim sodiščem za sankcioniranje takih ravnanj.

13. Iz zgornje obrazložitve je razvidno, da pritožbene navedbe niso utemeljene. V okviru uradnega preizkusa izpodbijanega sklepa pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da odločitev iz prve, tretje in četrte alineje I. točke izreka v delu „(po potrebi izjave)“ nima podlage v zakonu. Da ga ima niti iz trditvene podlage predlagatelja ne izhaja, saj tega dela zahtevka predlagatelj ni utemeljil. Ni namreč pojasnil, da s predlogom „(po potrebi izjave)“, dodanim k posameznim dokumentom, terja tiste informacije, do katerih je po zakonu upravičen. Ker pa je prvo sodišče tudi temu delu zahtevka ugodilo, je s tem zmotno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi določila 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP delno spremenilo tako, kot je razvidno iz A.I. točke izreka tega sklepa.

K odločitvi o predlagateljevi pritožbi

14. Pritožba je utemeljena.

15. Predmetni postopek je nepravdni postopek, ki ima temelj v 14. alineji 50. člena ZGD-1. Kadar je predlog utemeljen, skladno s tretjim odstavkom 52. člena ZGD-1 predlagateljeve stroške nosi družba, če zakon ne določa drugače. V predmetni zadevi je predlagatelj v pretežnem delu uspel, zakon pa ne določa, da v tem primeru ni upravičen do svojih stroškov nepravdnega postopka. Po določilu tretjega odstavka 163. člena ZPP, ki se na podlagi 37. člena ZNP subsidiarno uporablja v nepravdnih zadevah, mora stranka povrnitev stroškov zahtevati najkasneje pred koncem obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških. Če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, mora stranka zahtevati povrnitev stroškov v predlogu, o katerem naj odloči sodišče. Ob upoštevanju določila sedmega odstavka 163. člena ZPP lahko stranka zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od prejema sodne odločbe. Ker je sodišče prve stopnje o predlogu odločilo brez naroka, je zmotno njegovo stališče, da bi moral predlagatelj že v predlogu specificirati svoje stroške nepravdnega postopka. Podana je zmotna uporaba materialnega prava, s tem pa podlaga za spremembo izpodbijane stroškovne odločitve. Zato je III. točko izreka izpodbijanega sklepa pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP spremenilo tako, da je predlogu predlagatelja ugodilo. Nepravdne stroške je predlagatelj priglasil z vlogo z dne 16. 3. 2015. Od zahtevane nagrade v višini 500 točk po Odvetniški tarifi, mu je pritožbeno sodišče priznalo le 300 točk, saj je kot vrednost spornega predmeta navedel znesek 1.500,00 EUR. To spada pod razpon 3.268 odvetniških točk, kar vodi v 300 točk nagrade po Odvetniški tarifi. Ker točka na dan izdaje tega sklepa znaša 0,459 EUR, je pritožbeno sodišče po tarifni številki 26 predlagatelju priznalo 137,70 EUR. Na račun materialnih stroškov mu je priznalo 2,75 EUR (2% od vrednosti storitve), kar skupno znese 140,45 EUR, upoštevajoč 22% DDV pa 171,35 EUR.

K odločitvi o stroških pritožbenega postopka

16. Zahtevek za povrnitev stroškov pritožbenega postopka nasprotnemu udeležencu je pritožbeno sodišče zavrnilo, saj je s pritožbo uspel le v nebistvenem delu (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP in 37. členom ZNP). Prav tako je zavrnilo predlog predlagatelja za priznano nagrado za odgovor na pritožbo, saj je to vlogo pritožbeno sodišče ocenilo kot nepotrebno vlogo, glede na to, da v njej ni navedel ničesar, s čimer pri pripomogel k odločitvi o pritožbi (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Ker pa je uspel v pritožbenem postopku, mu je pritožbeno sodišče, prav tako upoštevajoč vrednost spornega predmeta (171, 35 EUR), po tarifni številki 26/4 Odvetniške tarife priznalo 150 točk, kar znese 68,85 EUR, upoštevajoč 2% materialne stroške in 22% DDV pa skupno 85,68 EUR.

17. Če priznanih stroškov prvostopenjskega in drugostopenjskega postopka nasprotni udeleženec ne bo plačal pravočasno, to je v 15-ih dneh od prejema tega sklepa, bo moral predlagatelju skladno z ustaljeno sodno prakso plačati tudi zakonske zamudne obresti od zamude do plačila.