Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Določitev pripadajočega zemljišča k stavbi v skladu z ZVEtL ni predvidena samo za tiste stavbe, ki so že v etažni lastnini ali na katerih bi bilo etažno lastnino mogoče vzpostaviti.
V nepravdnem postopku zahtevek ni bistvena sestavina predloga, zato je sodišče vezano na predlog le glede opisa razmerja oziroma stanja, o katerem naj odloči. Če torej izrek predloga morebiti ni ustrezen, to ni ovira za odločanje sodišča.
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog za določitev pripadajočega zemljišča. 2. Predlagateljica se je pravočasno pritožila. Sklicuje se na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje pri odločanju prezrlo določilo 30. člena ZVEtL, ki ureja določitev pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003. Ni res, da je pogoj za odločitev o predlogu predhodna vzpostavitev etažne lastnine na stavbi. To potrjuje tudi sodna praksa. V takem primeru lahko postopek začne lastnik stavbe ali tista oseba, ki izkazuje pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na stavbi, pa se še ni vpisala v zemljiško knjigo. Predlagateljica je v pravdi dosegla pravnomočno ugotovitev, da je lastnica dela nepremičnine parc. št. 73/2 k.o. X v obsegu stavbišča in funkcionalnega zemljišča k stavbišču v izmeri 178,00 m2. Ker predlagateljica na podlagi te sodbe ne more vpisati svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo, vztraja pri svojem predlogu. Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da je bilo o tem že pravnomočno odločeno. Predlagateljica ne zahteva nove ali drugačne odločitve o svoji lastninski pravici, pač pa želi doseči njeno zemljiškoknjižno realizacijo. Objektivna identiteta spora torej ni podana. Predlagateljica nima nobene druge poti, ki bi ji omogočila vpis v zemljiško knjigo, zato ponovno predlaga, naj sodišče s pomočjo izvedenca geodetske stroke ugotovi, kateri del nepremičnine v naravi predstavljajo stavbišče, funkcionalno zemljišče in pripadajoče zemljišče, neposredno namenjeno rabi stanovanjske hiše. 3. Pritožba je utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, ko je predlagateljici odreklo predlagano sodno varstvo po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine (ZVEtL). Določitev pripadajočega zemljišča k stavbi v skladu z navedenim zakonom ni predvidena samo za tiste stavbe, ki so že v etažni lastnini ali na katerih bi bilo etažno lastnino mogoče vzpostaviti. Nasprotno, zakon v tretjem odstavku 30. člena posebej ureja primere, ko se vodi postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred 1. 1. 2003, na kateri ni vzpostavljena etažna lastnina; v teh primerih predpisuje smiselno uporabo 21. člena zakona. Tak je tudi obravnavani primer, zato je bila predlagateljica brez dvoma upravičena do vložitve in do (vsebinskega) obravnavanja svojega predloga.
5. Materialnopravno zgrešeno je tudi stališče izpodbijanega sklepa, da gre za že razsojeno stvar. Predlagateljica je namreč v pravdi zahtevala ugotovitev svoje lastninske pravice na sporni nepremičnini. Po pravnomočni sodbi, da je lastnica tistega dela parcele št. 73/2 k.o. X, ki obsega stavbišče in funkcionalno zemljišče k stavbišču v izmeri 178,00 m2, v tem postopku predlaga, naj se to zemljišče še prostorsko opredeli, kar bo predlagateljici omogočilo vknjižbo njene lastninske pravice. Te zaradi nedoločenega izreka sodbe doslej ni mogla doseči. Sicer pa v nepravdnem postopku zahtevek ni bistvena sestavina predloga, zato je sodišče vezano na predlog le glede opisa razmerja oziroma stanja, o katerem naj odloči. Če torej izrek predloga morebiti ni ustrezen, to ni ovira za odločanje sodišča. 6. Sodišče druge stopnje je po navedenem ugodilo pritožbi predlagateljice. Na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) in 13. členom ZVEtL je izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, ki naj nadaljuje z obravnavanjem predloga.