- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 2899/2012
ECLI:SI:VSLJ:2013:I.CP.2899.2012 Civilni oddelek
Povzetek
- Pravna podlaga za plačilo stroškov izvedenca in sodne takse v primeru delitve solastnega premoženja.Ali je prva nasprotna udeleženka upravičena do spremembe sklepa o delitvi stroškov, ki temelji na sodni poravnavi in 126. členu ZNP?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Pravno podlago za plačilo stroškov izvedenca glede na kvadraturo parcele predstavlja sklenjena sodna poravnava, za preostale stroške (tj. plačilo sodne takse) pa neposredno 126. člen ZNP, ki za delitev predpisuje isti kriterij.
Izrek
Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje, kolikor se nanaša na prvo nasprotno udeleženko, potrdi.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom vsaki od nasprotnih udeleženk naložilo, da predlagatelju povrneta po 201,93 EUR s pripadajočimi zamudnimi obrestmi.
2. Odločitev pravočasno izpodbija prva nasprotna udeleženka, ki kot bistveno navaja, da se ne strinja z delitvijo stroškov, saj se ji odločitev ne zdi pravična. Stroški sploh ne bi nastali, če bi s predlagateljem sporazumno dogovorili in bi pristal na njen predlog. Navaja, da v 13. točki sodne poravnave točno piše, da nosijo samo stroške izvedenca, skladno z odmerjeno kvadraturo svoje parcele, nikjer pa ni omenjenih skupnih stroškov. Navaja še, da je predlagatelj posekal nekaj hrastov in, s tem zaslužil 600,00 EUR, ki jih je po predlagateljevih besedah porabil za poplačilo sodnih stroškov. Smiselno predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa, tako da bi stroške nosil izključno predlagatelj.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Obravnavana nepravdna zadeva, v kateri je šlo za delitev solastnega premoženja, se je zaključila s sklenitvijo sodne poravnave. ZNP v 126. členu določa, da skupne stroške postopka trpijo solastniki v sorazmerju z velikostjo svojih solastninskih deležev, udeleženci tega postopka pa so se glede stroškov izvedenca v 13. točki sodne poravnave celo izrecno dogovorili, da jih krijejo skladno s kvadraturo svoje parcele. Sodno poravnavo je podpisala tudi pritožnica. Pravno podlago za plačilo stroškov izvedenca glede na kvadraturo parcele tako predstavlja sklenjena sodna poravnava (prvi odstavek 159. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), za preostale stroške (tj. plačilo sodne takse) pa neposredno 126. člen ZNP, ki za delitev predpisuje isti kriterij. Odločitev sodišča je tako pravilna, pritožbene navedbe pa neutemeljene. Višje sodišče pritožnici še pojasnjuje, da njenih navedb o domnevnem sekanju skupnih dreves in zaslužku predlagatelja ne more upoštevati, ker to presega odločanje v tem postopku. Višine odmerjenih stroškov pritožnica ne izpodbija, pa tudi sicer pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere je v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP dolžno paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu v skladu s 2. točko 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo.