Jedro

Solastnik ima pravico, da skupno stvar poseduje, jo rabi in uživa skupaj z drugimi solastniki, sorazmerno svojemu solastninskemu delu in ne da bi kršil pravice drugih solastnikov. Solastnik ima zato pravico in dolžnost biti udeležen na dohodkih in stroških skupne stvari, sorazmerno svojemu solastninskemu deležu.

Izrek

Pritožbi se u g o d i , sklep sodišča prve stopnje se v 1. in 3. točki r a z v e l j a v i in zadeva v razveljavljenem delu v r n e v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvo sodišče (pod 1. točko izreka) razmejilo uporabo med udeležencema solastne nepremičnine vpisane pri vložni številki 78 k.o. B. Predlagateljica je v izključno uporabo in uživanje prejela parcelne številke 338/1, 323, 336, 337 in 338/2 v skupni izmeri 91.269 m2. Nasprotni udeleženec je prejel v izključno uporabo in uživanje vse ostale površine v skupni izmeri 157.086 m2. Nasprotnemu udeležencu je naložilo v plačilo mesečno najemnino (za uporabo drugega dela gospodarskih površin, gospodarskih objektov in strojev), ki naj jo da predlagateljici v tolarski protivrednosti 100,00 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Pod 3. točko je nasprotnemu udeležencu naložilo v povrnitev delež nastalih skupnih stroškov v višini 40.000,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa dalje. Za neizpodbijano 2. točko izreka je prvo sodišče oba udeleženca oprostilo plačila sodne takse za predlog in sklep.

Takšen sklep deloma (1. in 3. točko izreka) pravočasno izpodbija nasprotni udeleženec. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti presodi o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka. V pritožbi navaja, da se ne strinja z delitvijo, saj je dobil le zemljo, katero je potrebno obdelovati, predlagateljica pa lahko v celoti hasnuje gozd, les prodaja, predlagatelj pa ji mora plačevati še mesečno najemnino. Najemnina je neupravičena, saj vključuje tudi solastne stroje. S tako delitvijo se zato ne strinja.

Predlaga, da se izključna uporaba določi matematično na vsakega do polovice, tako, da bo vsak imel enak del obdelovalnih površin, gozda, gospodarskega poslopja in hiše. Predlagateljica odgovora na pritožbo ni podala.

Pritožba je utemeljena.

Pritožba ne obrazloži kakšne od bistvene kršitve določb postopka izpodbija. Pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti pazi, ali ni morda podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz II. odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (dalje ZPP), ki se v nepravdnem postopku uporablja na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (dalje ZNP). Ta procesni preizkus je pokazal, da takšne kršitve ni.

V obravnavanem primeru se zadeva tiče ureditve razmerij med solastnikoma. Med udeležencema, ki sta vsak do 1/2 solastnika zaščitene kmetije, obstoji spor glede uporabe posameznih parcel nepremičnine, stanovanjske hiše in strojev.

Potrebno je opozoriti, da v danem primeru ne gre za delitev nepremičnine v solastnini, temveč le za razmejitev uporabe. Po določbi 18. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (dalje ZKZ) se zaščitene kmetije s pravnimi posli med živimi ne smejo deliti, razen v taksativno določenih primerih (če se na ta način povečujejo, zaokrožujejo ali nastajajo druge kmetije, oziroma če se odtujijo zemljišča, ki se jih po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev sme nakloniti z oporoko, oziroma če postane lastnina Republike Slovenije oziroma občine, oziroma če lastnik poveča ali vzpostavi solastniški delež na zaščiteni kmetiji v korist solastnika, zakonca ali z njim izenačene osebe, potomca, posvojenca ali njegovega potomca tako, da zaščitena kmetija še naprej izpolnjuje pogoje po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev). V obravnavani zadevi pa ne gre za nobenega izmed teh izjemnih primerov. Zato bi bila fizična delitev solastne zaščitene kmetije udeležencev tega postopka z razdelitvijo na dve polovici v nasprotju s citirano zakonsko prepovedjo.

Razdružitev zaščitene kmetije je torej nemogoča zaradi pravnih razlogov in bi bila možna le z izplačilom solastninskega deleža v denarju oziroma s prodajo stvari (122. in 123. člen ZNP).

Materialnopravno izhodišče za presojo navedenega predloga je v 14. in 15. členu Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (dalje ZTLR). Kadar ima več oseb solastninsko pravico na nerazdeljeni stvari, ima vsak solastnik pravico, da skupno stvar poseduje, jo rabi in uživa skupaj z drugimi solastniki, sorazmerno svojemu solastninskemu delu in ne da bi kršil pravice drugih solastnikov.

Merilo "sorazmerno svojemu delu" pride zlasti do izraza pri plodovih in drugih koristih, na drugi strani pa tudi pri stroških in drugih bremenih, ki se tičejo skupne stvari. Glede na to, da je delež vsakega od solastnikov določen v sorazmerju s celoto (idealni del), so solastniki kljub temu, da uživajo le del skupne stvari, še vedno solastniki cele stvari. Nepremičnina tako prinaša dohodke, zahteva pa tudi stroške, solastnika pa morata biti na obojih udeležena sorazmerno svojemu solastninskemu deležu. Ker torej prvo sodišče v izpodbijani razmejitvi uporabe stvari ni upoštevalo temeljnega upravičenja solastninske pravice, uživati skupno stvar sorazmerno solastninskemu delu, ni pravilno uporabilo materialnega prava, zaradi česar pa tudi dejanskega stanja ni pravilno ugotovilo. Ker je za pravilno ugotovitev le-tega potrebno ugotoviti nova dejstva in izvesti nove dokaze, je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 380. člena ZPP v zvezi s 381. členom in 3. točko 370. člena istega zakona).

V ponovljenem postopku bo prvo sodišče moralo dopolniti dokazni postopek v skladu z zgornjimi ugotovitvami. V ta namen bo potrebno s pomočjo izvedenca ugotoviti, kolikšen čisti dohodek po odbitju dejanskih stroškov prinaša celotna nepremičnina in kolikšen čisti dohodek prinašajo njeni posamezni deli (parcele, stanovanjska hiša, gospodarska poslopja, stroji). Pri razmejitvi uporabe stvari v solastnini (torej pri dodelitvi posameznih delov v rabo) bo moralo prvo sodišče odločiti tudi v kakšnem sorazmerju nosita solastnika stroške vzdrževanja, uporabe in upravljanja (115. člen ZNP v zvezi s 6. odstavkom 15. člena ZTLR). Po tako opravljeni razmejitvi bo moralo prvo sodišče ugotoviti kolikšen čisti dohodek od skupne stvari bo prejemal vsak od udeležencev, in ali je čisti dohodek sorazmeren solastniškemu deležu vsakega solastnika. Podlaga za eventuelno plačilo enega udeleženca drugemu pa bo 210.člen Zakona o obligacijskih razmerjih (neupravičena pridobitev),saj gre za izpadlo korist solastnika, ki ustreza njegovemu solastninskemu deležu. Razmejitev uporabe površin, objektov in strojev bo moralo v izreku tokrat natančno določiti. Prav tako pa bo moralo pri morebitni naložitvi dajatve v skladu s 1. odstavekom 328. člena ZPP določiti rok, v katerem se mora dajatev izpolniti, kar je obligatorna vsebina izreka odločbe.

Prvo sodišče bo moralo natančno opredeliti še višino skupnih stroškov, ki dosedaj znašajo pravilno 78.756,50 (in ne 80.000,00) SIT, višek plačanega predujma pa povrniti udeležencu, ki je predujem plačal. Glede na dejstvo, da predlagateljica ne živi več na kmetiji, njeno starost ter določbo 1. odstavka 7. člena ZKZ, da mora lastnik obdelovati kmetijsko zemljišče na predpisan način in kot dober gospodar, bi veljalo stranke morebiti opozoriti tudi na določbo 5. odstavka 15. člena ZTLR, po kateri lastniki zaupajo upravljanje stvari med drugim tudi enemu od solastnikov.