Jedro

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1.Predlagatelj in nasprotna udeleženka sta starša mladoletnega A. A., rojenega ... . V obravnavanem postopku sta oba zahtevala, da se jima sin zaupa v varstvo in vzgojo, da se določijo stiki med otrokom in drugim staršem ter plačilo preživnine.

2.Sodišče prve stopnje je otroka zaupalo v varstvo, vzgojo in oskrbo materi, očetu naložilo v plačilo mesečno preživnino in določilo stike. V preostalem delu je predlog nasprotne udeleženke in v celoti predlog predlagatelja zavrnilo.

3.Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo predlagatelja in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

4.Zoper sklep sodišča druge stopnje je predlagatelj vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

-Ali načelo »primarnosti skupnega varstva in vzgoje« dopušča, da se otroka v varstvo in vzgojo dodeli le enemu staršu, četudi (kot to zahteva sodna praksa) starša nista v konfliktnem odnosu in imata oba starša dobre starševske kompetence? Ali takšno postopanje (oziroma odstop od sodne prakse) krši konvencijsko pravico do družinskega življenja po 8. čl. EKČP in do poštenega sojenja po 6. EKČP?

-Ali (in na kakšen način) sme na določitev o dodelitvi mld. otroka v varstvo in vzgojo vplivati okoliščina, da se eden od staršev brez soglasja drugega starša skupaj z mld. otrokom preseli v tujino? Ali odločanje, kjer se taka okoliščina ne upošteva, pomeni kršitev konvencijske pravice do družinskega življenja po 8. čl. EKČP in do poštenega sojenja po 6. EKČP?

-Kako naj sodišče določi obseg stikov enega od staršev z otrokom, kadar je eden od staršev otroka brez soglasja odpeljal v tujino in ga tam zadržal (mednarodna ugrabitev otroka), pri čemer oba starša izkazujeta dobre starševske kompetence? Katere okoliščine naj pri tem upošteva? Ali odločitev v konkretni zadevi krši konvencijsko pravico do družinskega življenja po 8. čl. EKČP in do poštenega sojenja po 6. EKČP?

-Do kakšnega obsega in na kakšen način se morajo sodišča prve in druge stopnje opredeliti do konvencijske prakse, ki jo navaja ena od strank v postopku, da zadostijo kriteriju »zadostne obrazloženosti« sodne odločbe (v smislu 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) in kako morajo svoj odstop od navedene prakse obrazložiti?

5.Predlog ni utemeljen.

6.Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena ZPP dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna. Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz navedene določbe niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza: