Jedro

Če upravitelj ravna v korist enega upnika in na škodo drugega upnika, ki sta v enakem razmerju do stečajnega dolžnika, kar je trdil upnik v zahtevi za izločitev oziroma razrešitev, so podani pogoji za razrešitev, ne pa za izločitev upravitelja.

Če ima ločitveni upnik po splošnih pravilih, ki se uporabljajo za njegovo ločitveno pravico, zaradi plačila terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, pravico opraviti zunajsodno prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, obdrži to pravico tudi po začetku stečajnega postopka. Ločitveni upnik mora stečajnemu upravitelju pravočasno sporočiti dan in kraj prodaje. Iz izkupička prodaje si lahko poplača celotno terjatev z obrestmi in stroški, morebitni presežek pa mora izročiti v stečajno maso.

Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja ugotovitev, da upnik pravice do zunajsodne prodaje premoženja še ni izkoristil, ločitveni upnik, ki ima pravico do zunajsodne prodaje blaga, ki je v lasti stečajnega dolžnika, ne more z njo v nedogled odlašati. Premoženje stečajnega dolžnika mora biti unovčeno do konca stečajnega postopka, razen če gre za premoženje, ki ga ni mogoče unovčiti. Stečajnemu upravitelju glede na ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče očitati, da je neutemeljeno poskušal prodati v stečajnem postopku vso količino aluminija, ki je last stečajnega dolžnika, kot celoto, saj si mora upravitelj prizadevati v skladu z načelom hitrosti postopka, da opravi vsa potrebna dejanja v postopku zaradi insolventnosti v rokih, določenih v ZFPPIPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo zahtevo upnika P. d. o. o. za izločitev stečajnega upravitelja (I. točka izreka) in zavrnilo zahtevo upnika P. d. o. o. za razrešitev stečajnega upravitelja (II. točka izreka).

2. Upnik se je zoper sklep pritožil. Navedel je, da ga izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagal, da njegovi pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi zahtevi upnika za izločitev oziroma razrešitev stečajnega upravitelja.

3. Upravitelj je na pritožbo odgovoril. Navedel je, da ni utemeljen niti predlog upnika za izločitev, niti predlog za razrešitev upravitelja. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbo upnika zavrne kot neutemeljeno.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Upnik P. d. o. o. je z vlogo z dne 19. 2. 2020 na poziv, da se izjavi, ali pod določenimi pogoji iz poziva prevzema premoženje, ki ga ima v ročni zastavi, sodišču odgovoril, da je poziv nezakonit, arbitraren in neustaven. Podal je tudi izjavo, da se je odločil za zunajsodno prodajo blaga, nad katerim ima ročno zastavo in ki je predmet spornega poziva. Istočasno je podal: „Zahtevo za izločitev (razrešitev) upravitelja“. V navedeni vlogi je trdil, da se je upravitelj „spravil“ na upnika z nezakonitimi predlogi, kar vzbuja dvom v njegovo nepristranost, saj upravitelj takih predlogov kot jih je dal njemu, drugim ločitvenim upnikom ni podal. Zato je primarno zahteval izločitev upravitelja iz razloga po 6. točki 70. člena ZPP1 Podredno pa je predlagal njegovo razrešitev v skladu s 118. členom ZFPPIPP2, ker je z nezakonitim predlogom kršil obveznosti upravitelja v stečajnem postopku, v katerem je bil imenovan.

6. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa navedlo, da izločitveni razlogi, na katere se sklicuje upnik, torej po 70. členu ZPP, za stečajnega upravitelja ne pridejo v poštev, pač pa da se razlogi za izločitev upravitelja, ki ga sodišče imenuje v postopkih po določbah ZFPPIPP, presojajo po določbi 115. člena ZFPPIPP. Pojasnilo je, da sodišče odloča o izločitvi upravitelja, če obstajajo ovire ob njegovem imenovanju, sicer pa odloča o njegovi razrešitvi v skladu z določbami ZFPPIPP o razrešitvi upravitelja. Ugotovilo je, da upnik navaja v pisni vlogi razloge za razrešitev upravitelja, čemur pritrjuje tudi pritožbeno sodišče. V kolikor bi se izkazale kot pravilne trditve upnika, da je upravitelj podal sodišču predlog, ki je nezakonit, arbitraren in neustaven, je to razlog za razrešitev upravitelja, ne pa za njegovo izločitev. Če upravitelj ravna v korist enega upnika in na škodo drugega upnika, ki sta v enakem razmerju do stečajnega dolžnika, kar je trdil upnik v zahtevi za izločitev oziroma razrešitev, so podani pogoji za razrešitev, ne pa za izločitev upravitelja. Zato je sodišče prve stopnje pravilno vsebinsko obravnavalo zatrjevane razloge za razrešitev upravitelja. Pritožnik s pritožbo zoper sklep o zavrženju zahteve za izločitev upravitelja neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni vsebinsko obravnavalo razlogov za izločitev upravitelja. Sodišče je s tem, ko je v razlogih sklepa odgovorilo, da predlogi upravitelja v zvezi z unovčenjem premoženja stečajnega dolžnika (vključno s spornim pozivom) niso nezakoniti, smiselno zavrnilo tudi očitke upnika, da se je upravitelj z nezakonitimi dejanji spravil nanj. Če upravitelj ni ravnal nezakonito, arbitrarno in neustavno, njegovi predlogi sodišču v zvezi z unovčenjem premoženja stečajnega dolžnika ne dajejo vtisa pristranskosti.

7. Pritožnik v pritožbi zoper II. točko izreka sklepa neutemeljeno zatrjuje, da se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z razlogi za razrešitev upravitelja. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa natančno pojasnilo okoliščine konkretnega primera in se osredotočilo na sporno vprašanje med ločitvenim upnikom, ki ima predmet zastavne pravice (od 7. 3. 2012) v ročni zastavi in ga še ni zunajsodno unovčil, ter upraviteljem, ki je bil imenovan s sklepom o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom 29. 9. 2016 in ki prav tako še ni uspel unovčiti navedenega premoženja v tem stečajnem postopku. Pojasnilo je, da je predmet poziva upniku, da premoženje prevzame do višine njegove ugotovljene terjatve in plača še sorazmerni del stroškov; kolikor pa je vrednost premoženja večja, plača kupnino v stečajno maso, iz česar bo oblikovana splošna stečajna masa. Upniku je tudi odgovorilo, da taka ponudba ni protizakonita, ker je vrednost premoženja, ki ga ima v ročni zastavi, večja od njegove terjatve, zaradi česar do vsega premoženja za poplačilo svoje zavarovane terjatve ni upravičen. To je razlog za poziv upniku, da za razliko vplača v stečajno maso določen denarni znesek. Ob tem je še pojasnilo posamezne postavke izračuna. Zadnjo ceno neuspešne sodne prodaje vseh zalog aluminija (vključno z zalogo aluminija, ki jo ima v posesti upnik P. d. o. o.) je upoštevalo pri izračunu vrednosti blaga v pozivu za prevzem premoženja. S tem je upniku odgovorilo, da izračun iz poziva ni arbitraren in da ga je mogoče preizkusiti. Poleg tega je upniku odgovorilo, da stečajnemu upravitelju pri unovčevanju stečajne mase stečajnega dolžnika ni mogoče očitati nezakonitega ali neskrbnega ravnanja. Glede na ravnanja upnika, ki ima blago v posesti, se upravitelj ni mogel zanesti, da bo upnik do predvidenega zaključka stečajnega postopka sam izvensodno prodal premoženje, pri čemer je poudarilo, da ločitveni upnik dobro ve, da gre za zelo vredno premoženje, saj ga je sam prodal dolžniku po znatno višji od zadnje izhodiščne cene, po kateri se premoženje neuspešno ni prodalo v stečajnem postopku in zanj tudi prejel po računu z dne 7. 9. 2011 celotno kupnino. Ugotovilo je tudi, da je stečajni upravitelj upnika pozval, da naj sporoči, če je njegov interes, da se premoženje, ki ga ima v ročni zastavi prodaja ločeno o preostalih zalog blaga in naj tudi predlaga ceno, po kateri naj se prodaja v stečaju.

8. Pritožnik v pritožbi navaja, da v izogib vsem dvomom ponavlja, da ni izgubil pravice do zunajsodne prodaje aluminija, ki ga ima v posesti in da je od vsega začetka vztrajal pri stališču, da bo blago, na katerem ima ročno zastavo, sam prodajal. Pri tem ne pove, zakaj ga doslej še ni prodal. Prodati ga bo moral do zaključka stečajnega postopka, tega pa je upravitelj že po spremenjenem načrtu poteka stečajnega postopka predvidel do junija letošnjega leta. Iz navedb ločitvenega upnika izhaja, da ne pristaja na položaj, da bi sam moral nositi kakršnekoli stroške sodne prodaje premoženja, ki ga lahko sam proda zunajsodno. Pri tem pa še trdi, da želita upravitelj in sodišče vse stroške neuspešnih prodaj vseh zalog aluminija naprtiti le njemu, čeprav bi jih morala nositi tudi ločitvena upnika, ki imata priznano ločitveno pravico na preostalem delu zalog blaga in ki prodajam v stečaju nista nasprotovala. Sodišču pri tem očita, da je v sklepih o prodaji določilo očitno previsoke cene, zaradi česar so bile vse sodne prodaje neuspešne. Trdi, da sodno določene cene očitno za nekajkrat presegajo „realno vrednost blaga“ in da je pri celotni zadevi najbolj sporno in problematično to, da gre pri zaračunanih „stroških“, če bi upnik prevzel blago kot neunovčljivo premoženje zaradi poplačila svoje ugotovljene terjatve (ta pa izvira iz nepovrnjenih stroškov carinjenja istega blaga) „ v resnici le za razliko v ceni!“.

9. Če ima ločitveni upnik po splošnih pravilih, ki se uporabljajo za njegovo ločitveno pravico, zaradi plačila terjatve, zavarovane s to ločitveno pravico, pravico opraviti zunajsodno prodajo premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, obdrži to pravico tudi po začetku stečajnega postopka (prvi odstavek 282. člena ZFPPIPP). Ločitveni upnik mora stečajnemu upravitelju pravočasno sporočiti dan in kraj prodaje. Iz izkupička prodaje si lahko poplača celotno terjatev z obrestmi in stroški, morebitni presežek pa mora izročiti v stečajno maso (drugi odstavek 167. člena SPZ)3. 10. Iz razlogov sodišča prve stopnje izhaja ugotovitev, da upnik pravice do zunajsodne prodaje premoženja še ni izkoristil, ne pa da bi kdo upniku oporekal pravico, da premoženje, ki ga ima v ročni zastavi, zunajsodno proda. Pritožbeno sodišče pri tem dodaja, da ločitveni upnik, ki ima pravico do zunajsodne prodaje blaga, ki je v lasti stečajnega dolžnika, ne more z njo v nedogled odlašati. Premoženje stečajnega dolžnika, v katero sodi tudi blago, ki ga ima upnik v ročni zastavi, bi moralo biti čimprej unovčeno. Mora pa biti unovčeno do konca stečajnega postopka, razen če gre za premoženje, ki ga ni mogoče unovčiti. Stečajnemu upravitelju glede na ugotovljeno dejansko stanje ni mogoče očitati, da je neutemeljeno poskušal prodati v stečajnem postopku vso količino aluminija, ki je last stečajnega dolžnika, kot celoto, saj si mora upravitelj prizadevati v skladu z načelom hitrosti postopka iz prvega odstavka 48. člena ZFPPIPP, da opravi vsa potrebna dejanja v postopku zaradi insolventnosti v rokih, določenih v tem zakonu. Sodišče, ki nadzira prizadevanja upravitelja v smeri uresničitve načela hitrosti postopka, teh po oceni pritožbenega sodišča v konkretnem primeru ni zmotno presodilo. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene in z njimi pritožnik ni uspel ovreči razlogov sodišča prve stopnje.

11. Upravitelj je predloge prodaje aluminija sodišču podal v zakonskih okvirih. Upnik ne prereka ugotovitev sodišča prve stopnje, da gre zaradi čistosti zlitine 99,999% za aluminij s posebno oznako: „high purity aluminium“, ki se uporablja zlasti v vesoljski in vojaški industriji, mikro-elektronskem inženiringu, medicini in da je celotno količino aluminija 5.088,24 kg pooblaščeni ocenjevalec vrednosti opreme in strojev ob sodelovanju sodne izvedenke s področja metalurgije ter plemenitih kovin ocenil po tržni vrednosti v višini 2.086.178,40 EUR in po likvidacijski vrednosti 1.502.048,45 EUR. Neutemeljeno pa pritožnik očita sodišču prve stopnje, da je 2. 9. 2019 določilo prodajo z zavezujočim zbiranjem ponudb po predlagani izhodiščni ceni 1.170.000,00 EUR, ki naj bi bila potrditvah upnika občutno previsoka, saj teh trditev ni z ničemer izkazal. Njegovo stališče, da blago, ki ga nihče ne kupi, nima torej nobene vrednosti, je sodišče prve stopnje zavrnilo z argumentacijo, da gre zaradi specifike blaga tudi za omejen krog kupcev, ki bi to blago kupili, čemur upnik ne nasprotuje. Ne pove pa, po kakšni ceni bi lahko aluminij prodal sam in zakaj ima interes, da prevzame celotno količino aluminija (2.113,52 kg), ki ga ima v ročni zastavi, če ni nič vreden.

12. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo očitke upnika o prodaji po občutno previsoki ceni zaradi zavlačevanja trajanja stečajnega postopka in o potrjevanju upraviteljevih arbitrarnih predlogov glede stroškov prodaje in stroškov stečajnega postopka. Pri tem pritožbeno sodišče ugotavlja, da je upravitelj predlagal spremembo načrta stečajnega postopka in hkrati tudi spremembo predračuna stroškov postopka, kar vse bi lahko upnik preveril v stečajnem spisu in konkretno izpodbijal posamezen strošek kot nepotreben, česar pa ni storil. Zato so njegove trditve o arbitrarnem delu upravitelja neutemeljene. Podane očitke upnika je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo z oceno, da je delo, ki ga opravlja upravitelj v tem stečajnem postopku, zakonito. Na podlagi dejanskega stanja, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, upnik pa ga ni uspel izpodbiti, stečajni upravitelj v postopku, v katerem je bil imenovan, ni kršil obveznosti upravitelja, prav tako pa tudi ni kršil pravic upnika, ki jih ima v tem stečajnem postopku.

13. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje po zavrženju zahteve za izločitev upravitelja, pravilno obravnavalo tudi podredno podano zahtevo upnika za razrešitev upravitelja. Odločitev sodišča prve stopnje, da upravitelja ne razreši iz razloga po 1. točki prvega odstavka 118. člena ZFPPIPP, je pravilna4. 14. Ker sodišče prve stopnje tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

1 Zakon o pravdnem postopku. 2 Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. 3 Stvarnopravni zakonik. 4 Pri tem pritožbeno sodišče še dodaja, da bosta morala do končanja stečajnega postopka ločitveni upnik in upravitelj še sodelovati. V kolikor se bodo glede spornih vprašanj med njima pojavili nesporazumi, lahko sodišče uporabi tudi ukrep obvezne mediacije iz 48.a člena ZFPPIPP.