- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep I Cp 2286/2019
ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.2286.2019 Civilni oddelek
Povzetek
- Zastopanje tožnika v pravdiAli je tožnikov oče ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje imel pravico zastopati tožnika, glede na to, da je tožnik postal polnoletna oseba?
- Upravičenost predloga za vrnitev v prejšnje stanjeAli je sodišče pravilno obravnavalo predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je vložil tožnikov oče, kljub temu da ni imel pooblastila?
- Pravna posledica neupravičenega zastopanjaKakšne so pravne posledice, če predlog za vrnitev v prejšnje stanje vloži oseba, ki nima procesne legitimacije?
- Vročitev sodnih pisanjAli je sodišče pravilno vročilo sodna pisanja tožniku, ko je bila vročitev opravljena njegovemu očetu?
- Pritožbeni razlogiAli je tožnik pravilno navedel pritožbene razloge in ali je pritožba utemeljena?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Tožnikov oče ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje (25. 4. 2019) še ni bil upravičen zastopati tožnika v tej pravdi kot njegov pooblaščenec. Obseg pooblastila določi stranka (prvi odstavek 94. člena ZPP), tožnik pa vložitve predloga ni odobril. Sodišče prve stopnje zato predloga ne bi smelo upoštevati (tretji odstavek 98. člena ZPP), a ga je kljub temu obravnavalo vsebinsko in predlog zavrnilo.
Izrek
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Ocenilo je, da razlog za zamudo pri prevzemu sodne pošiljke ni opravičljiv, ker tožnikov pooblaščenec ni obvestil sodišča o svojem začasnem bivanju v tujini.
2. Tožnik se je pritožil brez opredeljene navedbe zakonskih pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev sklepa. Navaja, da sodišče ni upoštevalo vseh okoliščin primera. Tožnikov zastopnik mora namreč včasih nepričakovano v tujino (v Bosno), kjer sama živi njegova bolna 80-letna mama. Ker ta ne sprejema nobene pošte, sodišču ni javil njenega naslova, je pa predlagal svoje in tožnikovo zaslišanje ter predložil tudi račun za plačilo cestnine. Sodišče ponujenih dokazov ni izvedlo. Tožnik meni, da je njegov zastopnik v resnici ravnal zelo skrbno, zato je upravičen do vrnitve v prejšnje stanje.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Postopek v tej pravdni zadevi se je začel s tožbo (4. 2. 2019), ko je bil tožnik še mladoleten. Tožbo in predlog za taksno oprostitev je v tožnikovem imenu vložil njegov oče, ki pa mu je s tožnikovo polnoletnostjo (13. 2. 2019) prenehala zakonska pravica do tožnikovega zastopanja. Sodišče prve stopnje je to dejstvo očitno spregledalo. Tako poziv k dopolnitvi predloga za taksno oprostitev (z dne 22. 2. 2019) kot sklep o zavrženju predloga (z dne 13. 3. 2019) je namreč vročilo tožnikovemu očetu namesto samemu tožniku.
5. Tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje (s pritožbo zoper sklep z dne 13. 3. 2019) je v tožnikovem imenu vložil tožnikov oče, čeprav za to ni (več) imel procesne legitimacije. Na poziv sodišča je nato predložil pooblastilo (z dne 13. 8. 2019) za tožnikovo zastopanje, ne pa tudi tožnikove odobritve za poprej opravljena procesna dejanja.
6. Potemtakem tožnikov oče ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje (25. 4. 2019) še ni bil upravičen zastopati tožnika v tej pravdi kot njegov pooblaščenec. Obseg pooblastila določi stranka (prvi odstavek 94. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP), tožnik pa vložitve predloga ni odobril. Sodišče prve stopnje zato predloga ne bi smelo upoštevati (tretji odstavek 98. člena ZPP), a ga je kljub temu obravnavalo vsebinsko in predlog zavrnilo.
7. Tožnik v pritožbi vztraja, da je do zamude pri prevzemu sporne sodne pošiljke (s sklepom z dne 13. 3. 2019) prišlo brez krivde njegovega očeta, vendar s pritožbo ne more uspeti. Bistveno je namreč, da zaradi napačne vročitve do zamude sploh še ni prišlo. Za predlagano vrnitev v prejšnje stanje tožnik tako ne more imeti pravnega interesa.
8. Navedeno bi sodišču druge stopnje sicer narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa z dne 19. 9. 2019 (3. točka 365. člena v zvezi s petim odstavkom 98. člena ZPP), vendar bi s takšno odločitvijo preseglo dovoljene meje pritožbenega preizkusa. Pritožbeno sodišče namreč na obstoj in pravilnost pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter na morebitno opustitev vročitve in s tem povezano kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem ne pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), tožnik pa se na ti dve procesni kršitvi v pritožbi ne sklicuje.
9. Sodišče druge stopnje je torej pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
10. Vsebinski odgovor na pritožbene navedbe ni potreben. Neupoštevanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je vložila neupravičena oseba, za tožnika nima bistveno drugačnih pravnih posledic od zavrnitve takšnega (neupoštevnega) predloga.
11. Ne glede na izid pritožbenega postopka pa bo sodišče prve stopnje moralo v nadaljevanju najprej poskrbeti za pravilno vročitev sodnih pisanj tožniku, zlasti poziva z dne 22. 2. 2019. Ponovno bo moralo tudi odločiti o predlagani taksni oprostitvi, medtem ko bo svoj sklep z dne 13. 3. 2019 lahko razveljavilo samo (peti odstavek 98. člena ZPP).
12. Izrek o stroških pritožbenega postopka je odpadel, ker jih tožnik ni priglasil.