Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
PZ, sklenjana za določen čas, preneha veljati po samem zakonu brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena in posebna pisna odpoved PZ ni potrebna. Ker je bila PZ za določen čas sklenjena za čas veljavnosti delovnega dovoljenja, je po samem zakonu prenehala veljati s potekom časa za katerega je bila sklenjena tj. s potekom veljavnosti delovnega dovoljenja.
Če delavec meni, da je PZ za določen čas prenehala nezakonito, mora tožbo za ugotovitev nezakonitosti prenehanja PZ vložiti v 30-dnevnem prekluzivnem roku iz 3. odstavka 204. člena ZDR, ki začne teči s prenehanjem PZ za določen čas, ko je delavec za kršitev pravic izvedel.
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot prepozno zavrglo tožbo na ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki z dne 28.5.2005. Odločilo je, da tožena stranka krije sama svoje stroške postopka.
Zoper sklep se pritožuje tožnik, ki se ne strinja z ravnanjem sodišča prve stopnje, ker ni obravnavalo njegovih navedb o trajanju delovnega razmerja pri toženi stranki, o načinu zaposlitve in delu, o načinu pridobivanja delovnega dovoljenja, o tem, da odločbe o prenehanju delovnega razmerja s pravnim poukom sploh ni prejel, posledično o kršitvi pravice do pritožbe.
Nadalje sodišču prve stopnje očita, da ni upoštevalo navedb o prikrajšanjih za denarna sredstva, delovno dobo in socialno zavarovanje za čas dela na črno ter o dvakratni poškodbi pri delu. Poudarja še, da je bil v Republiki Sloveniji stalno prijavljen od leta 1978, leta 1992 pa je bil nezakonito izbrisan.
Vloge za priznanje državljanstva še čakajo nerešene. Toženec je obljubljal stalno zaposlitev, zato je pridobil na času, kar je sodišče prve stopnje izrabilo za očitek, da je tožba prepozna.
Postavlja vprašanje, s kakšnim dokumentom razpolaga toženec in sodišče prve stopnje, iz katerega bi bil razviden 30 dnevni rok za pritožbo ali tožbo. Če tega dokumenta ni, se tožniku zamuda ne more očitati. Zato predlaga, da se sklep sodišča prve stopnje razveljavi, toženca pa kaznuje zaradi kršitve delovnopravne zakonodaje.
Pritožba ni utemeljena.
Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih razlogov oz. razlogov, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti in sicer glede bistvenih kršitev določb postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002, 2/2004) in glede pravilne uporabe materialnega prava.
Tožnik sodišču prve stopnje smiselno očita napačno uporabo materialnega prava, ker naj bi tožbo zavrglo, ne da bi razpolagalo z odločbo o prenehanju delovnega razmerja, iz katere bi izhajalo, v kakšnem roku naj bi vložil pritožbo ali tožbo in torej ni imelo podlage za ugotovitev, da je zamudil 30-dnevni rok.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo. Pri odločitvi se je oprlo na
3. odstavek 204. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR, Ur.l. RS št. 42/2002), ki določa, da delavec lahko zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitve o disciplinski odgovornosti v roku 30 dni od dneva vročitve oz. od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice. Tožnik je imel s tožencen sklenjeno delovno razmerje za določen čas od 1.6.2004 do poteka veljavnosti delovnega dovoljenja (priloga A18). Delovno dovoljenje je bilo izdano za čas od 29.5.2004 do 28.5.2005 (priloga A19). Po 77. členu ZDR pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha veljati brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena oz., ko je dogovorjeno delo opravljeno ali s prenehanjem razloga, zaradi katerega je bila sklenjena.
Navedena določba pomeni, da pogodba o zaposlitvi za določen čas preneha veljati po zakonu samem in torej njena odpoved v pisni obliki ni potrebna. Zato pritožba sodišču prve stopnje neutemeljeno očita, da ne razpolaga s pisno "odločbo" o prenehanju delovnega razmerja. Tožniku delovno razmerje ni prenehalo na podlagi odpovedi pogodbe o zaposlitvi (v tem primeru bi bil toženec tožniku dolžan vročiti pisno odpoved, ne odločbe), ampak je prenehala veljavost pogodbe o zaposlitvi za določen čas na podlagi zakona. Da se bo s pogodbo o zaposlitvi z dne
17.5.2004 določen čas iztekel 28.5.2005, je bilo tožniku znano že ob podpisu te pogodbe oz. ob izdaji delovnega dovoljenja za določen čas, najkasneje pa je za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oz. po lastnih navedbah za "zaključek delovnega razmerja" tožnik izvedel v juniju 2005, ko je prestajal zaporno kazen v mariborskih zaporih. Za zatrjevano kršitev pravice je torej izvedel v juniju 2005, zato bi moral tožbo vložiti v nadaljnjih 30 dneh. Vložil jo je šele v marcu 2006, zato je odločitev sodišča, ki je prepozno vloženo tožbo zavrglo, pravilna. Rok iz 3. odstavka 204. člena ZDR je prekluzivni in ga mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. Pravočasno vložena tožba je predpostavka za dopustnost sodnega varstva, kar pomeni, da se sodišče prve stopnje v vsebinsko presojo zakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi oz. zakonitosti sklepanja delovnega razmerja za določen čas ob pomanjkanju navedene procesne predpostavke niti ni smelo spuščati. Zato je pritožbeni očitek, da bi se moralo sodišče prve stopnje ukvarjati z okoliščinami sklepanja delovnega razmerja za določen čas, neupravičen.
V zvezi s pritožbeno navedbo, da se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z navedbami o prikrajšanjih za denarna sredstva, delovno dobo in socialno zavarovanje v času dela na črno pritožbeno sodišče ugotavlja, da so te navedbe le pavšalne in v zvezi z njimi zahtevek ni bil postavljen, čeprav je bil tožnik na poravnalnem naroku pozvan k natančnejši določitvi. Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da bi se s temi navedbami ukvarjalo.
Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.