Up-235/04 - 6

9. 6. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. in B. B. iz Ž. na seji senata dne 25. maja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper odredbo Okrajnega sodišča v Krškem št. In 2000/00020 z dne 27. 2. 2004 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba A. A. in B. B. zoper sklep Okrajnega sodišča v Krškem št. In 2000/00020 z dne 28. 2. 2001 se zavrže.

3.Ustavna pritožba B. B. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 111/2002 z dne 4. 12. 2002 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Iz navedb pritožnikov izhaja, da je A. A. kot samostojni podjetnik najel bančni kredit ter ga prenesel na družinsko podjetje, družbo C. C., d.o.o., katere direktorica je B. B. Družbi pa so bila ta sredstva zarubljena za poplačilo dolga iz naslova davka od dobička. Dolg je nastal, ker je davčni organ pri inšpekcijskem pregledu izločil amortizacijski načrt z utemeljitvijo, da naj bi bilo poslovanje dveh pravnoorganizacijskih oblik (s.p. in d.o.o.) v tesni povezavi nedopustno. Ker naj bi bil rubež izveden v nasprotju s tretjim odstavkom 80. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. - ZIZ), ki omejuje izvršbo na tiste stvari, ki niso potrebne za opravljanje dejavnosti oziroma nalog družbe, zatrjujeta pritožnika kršitev načel pravne države (2. člen Ustave) in načela enakosti pred zakonom (14. člen Ustave). V nadaljevanju pritožnika poudarjata, da je bilo poslovanje družbe zaradi rubeža onemogočeno. Zato sta se osebno zadolžila in za dolg jamčila z vsem svojim premoženjem.

Družba kljub temu ni poslovala v predvidenem obsegu, zato se je investicijski program odplačevanja kreditov podrl. Ker obveznosti nista mogla več odplačevati, je bilo njuno premoženje zarubljeno ter razpisana javna dražba. Na podlagi opisanega pritožnika predlagata Ustavnemu sodišču, da v zvezi s sklepom in odredbo Okrajnega sodišča v Krškem izda začasno odredbo. Iz njunih navedb je prav tako razbrati predlog za izjemno odločanje o ustavni pritožbi zoper sodbo Vrhovnega sodišča, s katero je bila zavrnjena tožba v zvezi z odmerjenim davkom od dobička pravnih oseb. Šlo naj bi namreč za posebno utemeljen primer, ker naj bi bile posledice kršenja človekovih pravic izredno hude in močne, povzročena škoda pa nenadomestljiva.

B.

2.V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) lahko ustavno pritožbo vloži, kdor meni, da mu je s posamičnim aktom državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil kršena človekova pravica in temeljna svoboščina. V skladu s prvim odstavkom 51. člena ZUstS pa se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Ker pritožnika nista izkazala, da bi izčrpala vsa pravna sredstva zoper sklep o izvršbi, ki ga je izdalo sodišče prve stopnje, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo v tem delu zavrglo.

3.Prav tako je zavrglo ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča. Po 52. členu ZUstS se namreč ustavna pritožba vloži v 60 dneh od dneva vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba (prvi odstavek), s tem, da lahko Ustavno sodišče v posebno utemeljenih primerih izjemoma odloča o ustavni pritožbi, ki je vložena po izteku šestdesetdnevnega roka (tretji odstavek). Navedeni pogoj za izjemno obravnavanje ustavne pritožbe kljub zamudi roka je podan, če je že iz ustavne pritožbe in priloženih listin mogoče zaključiti, da so bile z izpodbijanim aktom očitno hudo kršene pritožnikove človekove pravice ali temeljne svoboščine. Vendar za tak primer v obravnavani zadevi ne gre. Določba 2. člena Ustave ni ustavna določba, ki bi zagotavljala kakšne konkretne človekove pravice ali temeljne svoboščine, zato se v ustavni pritožbi na kršitev teh določb sploh ni mogoče sklicevati. Posebno utemeljeni razlogi za obravnavo prepozne ustavne pritožbe pa tudi ne izhajajo iz povsem pavšalnih in neizkazanih očitkov o kršitvah pravic iz drugega odstavka 14. člena Ustave, ki se v postopkih pred sodišči odraža kot pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

4.Iz razlogov, ki so v zvezi z zatrjevanimi kršitvami 2. člena in drugega odstavka 14. člena oziroma 22. člena Ustave navedeni v točki 3 obrazložitve, Ustavno sodišče tudi ni sprejelo v obravnavo ustavne pritožbe zoper odredbo Okrajnega sodišča. Zgolj s pavšalnimi navedbami, da je sodišče z odreditvijo druge javne dražbe kršilo drugi odstavek 14. člena oziroma 22. člen Ustave, ustavne pritožbe ni mogoče utemeljiti.

C.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve in druge alineje prvega odstavka ter prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan