Jedro

V primerih, ko je pedagoškemu delavcu podeljen naziv mentor na podlagi 1. odstavka 5. člena pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (Ur.l. RS, št. 39/92 in 42/92 - ter novela št. 54/93), v tem pravilniku ni predpisano, da ima ta podelitev pravni učinek pred izdajo odločbe, kot ga ima po 19. in 21. členu tega pravilnika.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka podelila tožniku naziv mentor. Naziv mu je podelila za dobo desetih let. Odločila je tudi, da se šteje, da je naziv pridobljen z dnem izdaje odločbe.

Tožnik v tožbi navaja, da je vložil zahtevo za napredovanje v naziv mentor že 1.2.1993, ko je izpolnil pogoje za napredovanje. Zahtevo pa je tožena stranka rešila šele 1.11.1993. Meni, da mu pripada višji osebni dohodek, ki izvira iz naziva mentor, od 1.2.1993 in ne šele od 1.11.1993. Tolikšen časovni zamik ni nastal po njegovi krivdi, ampak po krivdi tožene stranke, ki je reševala njegovo zahtevo. Izpodbijana odločba je zanj nepravična.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo meni, da je dvomesečni rok po zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP) inštrukcijski in ne prekluziven ter da materialnopravnih posledic tožnik ne more uveljavljati pred dokončnostjo odločbe. Zato predlaga, naj odločba ostane v veljavi nespremenjena.

Tožba ni utemeljena.

Izpodbijana odločba je po svoji vsebini konstitutivna odločba, ker je šele z njo - in ne s predpisom, na podlagi katerega je bila izdana, tožniku podeljen naziv mentor. Konstitutivna odločba pravno učinkuje od tedaj, ko obstaja, to je od dneva, ko je bila izdana oziroma vročena stranki. Samo če je posebej predpisano, takšna odločba lahko pravno učinkuje retroaktivno, to je za čas, preden je bila izdana. Iz podatkov upravnih spisov in iz izpodbijane odločbe izhaja, da je bil naziv mentor tožniku podeljen na podlagi 1. odstavka 5. člena pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu (Uradni list RS, št. 39/92 in 42/92). V navedenem pravilniku ni predpisano, da ima podelitev naziva mentor po 1. odstavku 5. člena pravni učinek pred izdajo odločbe. Retroaktivni učinek predpisuje pravilnik le za odločbe, s katerimi je podeljen naziv mentor na podlagi 2. odstavka 5. člena pravilnika (19. člen pravilnika) ter za odločbe, s katerimi je podeljen naziv svetovalec oziroma naziv svetnik na podlagi 20. člena (21. člen pravilnika).

Tudi določba 218. člena ZUP ne predpisuje retroaktivnega učinkovanja odločbe, ampak daje stranki v upravnem postopku za primer, če organ, ki vodi postopek na prvi stopnji, ne izda odločbe v predpisanem roku, le pravico do pravnega sredstva (pritožbe, če gre za dvostopenjski upravni postopek, oziroma tožbe v upravnem sporu, če gre za enostopenjsko upravno odločanje 2. odstavek 26. člena zakona o upravnih sporih - ZUS). Na podlagi te pravice pa stranka ne more uveljavljati retroaktivnega pravnega učinka upravne odločbe.

Izpodbijana odločba je po presoji sodišča torej zakonita, tožba pa neutemeljena. Zato jo je moralo sodišče na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUS zavrniti.

Sodišče je ZUP in ZUS na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiški predpis.