Jedro

Zatrjevana in ugotovljena ničnost sklepa skupščine, ki je podlaga za predlagani vpis podatkov, je lahko razlog za zavrnitev vpisa. V primeru zavrnitve takšnega vpisa pa tudi ni mogoče opraviti vpisov na podlagi 502. člena ZGD-1. Možnost izključitve družbenika je v zakonu določena z namenom preprečevanja nastanka škode ostalim družbenikom in družbi ter zagotovitve njenega nemotenega in zakonitega delovanja ter ohranjanja njene biti. Družbeniku, ki takšno delovanje onemogoča oziroma ga ogroža, preti izključitev. Navedeno je z vidika obstoja pogoja za izdajo začasne odredbe po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ še zlasti pomembno v danem primeru, saj je tožena stranka pomembna institucija finančnega sistema Republike Slovenije.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožniki sami nosijo svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katero naj bi se zaradi zavarovanja nedenarnih terjatev tožeče stranke do tožene stranke na ugotovitev, da je sklep pod točko 2. dnevnega reda skupščine KDD, d. o. o. z dne 26. 10. 2023 (da se iz družbe KDD, d. o. o., izključi družbenike: A. A., B. d. o. o., C. d. o. o., D. d. o. o., E. d. o. o. ter F. d. o. o.), ničen in brez pravnih učinkov oziroma podredno, da se ta razveljavi, zadržalo učinkovanje navedenega sklepa, družbi KDD, d. o. o., njeni upravi, nadzornemu svetu, skupščini, vsakemu njenemu vsakokratnemu družbeniku in kateremukoli njenemu organu ali tretji osebi, ki bi po pooblastilu kateregakoli navedenih subjektov izvajala kakršnekoli naloge, pa naj bi se prepovedalo kakršnokoli izvrševanje in uporaba navedenega sklepa in oprava kateregakoli dejanja ali opustitve, ki bi bilo možno kot posledica sprejetja navedenega sklepa, ter prepovedalo, da bi o obstoju sklepa na kakršenkoli način seznanila katerokoli tretjo osebo (I./1. in 2. točka izreka), hkrati pa naj bi se vsakemu subjektu, navedenemu pod točkama 1. in 2., za primer kršitve obveznosti iz točk 1. ali 2. izrekla denarna kazen v znesku 500.000,00 EUR, za katero naj bi bila opravljena izvršba po uradni dolžnosti (točka I./ 3. izreka).

2. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožniki; pritožniki) je zoper sklep pravočasno vložila pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožniki so vložili tožbo zaradi ugotovitve, da sta sklepa, ki sta bila sprejeta na skupščini KDD, d. o. o. (v nadaljevanju KDD) dne 26. 10. 2023, pod točko 1. dnevnega reda: "Naložitev pogodbenih kazni družbenikom - kršiteljem družbene pogodbe" in pod točko 2. dnevnega reda: "Izključitev družbenikov iz družbe", nična, podrejeno izpodbojna. Z namenom varstva obstoječega stanja in preprečitve nastanka težko nadomestljive škode, ki bi jim brez izdaje začasne odredbe nastala, so glede sklepa, sprejetega pod točko 2. dnevnega reda (Izključitev družbenikov iz družbe), predlagali izdajo začasne odredbe, z vsebino, razvidno iz uvoda te obrazložitve.

5. Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ker je ocenilo, da tožeča stranka ni verjetno izkazala nevarnosti nastanka težko nadomestljive oziroma nenadomestljive škode, ter da tožeča stranka tudi ni verjetno izkazala, da tožena stranka z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpela hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožeči stranki. Zato se z verjetnostjo obstoja terjatve tožeče stranke ni ukvarjalo. Nosilni razlogi sodišča prve stopnje so: - da tožeča stranka trdi, da ji bo brez izdaje začasne odredbe nastala nenadomestljiva škoda, ker bi bila upravičena do prejema izplačila družbeniškega deleža v primeru izključitve po sklepu skupščine v višini 5 milijonov eurov, dejanska vrednost deleža pa je od 20 do 25 milijonov eurov, vendar po oceni sodišča prve stopnje ne gre za nenadomestljivo škodo, saj je glede na navedbe tožeče stranke očitno finančni potencial tožene stranke zadosten, da tožnike izplača s primerno odškodnino v primeru, da se izkaže tožba za upravičeno ter da že iz teh njenih navedb izhaja, da ne gre za nenadomestljivo škodo, pač pa da gre za škodo pri izplačilu družbeniškega deleža; - da prav tako ni utemeljena trditev o nastanku nenadomestljive škode, ker tožniki kot družbeniki ne morejo sodelovati pri upravljanju družbe, saj je po trenutno veljavni prvi odredbi ATVP odločanje tožnikov omejeno, katero odločanje bi bilo odločilno, razen vpogleda v dokumentacijo tožene stranke zaradi milijonskih izplačil odvetniku G. G., pa tožeča stranka ni opredelila; - da tožeča stranka trdi in izkazuje nenadomestljivo škodo tudi z navedbo, da ji bo onemogočeno vodenje sporov pred sodiščem, ker ji bo prenehal status družbenika, s tem pa bo izgubila aktivno legitimacijo, vendar po oceni sodišča prve stopnje tožeča stranka obdrži aktivno legitimacijo za vložene spore, saj se odloča o zahtevkih, ki so bili sporni pred njeno izključitvijo; - da tožeča stranka ni izkazala, da z izdajo začasne odredbe tožena stranka ne bi utrpela neugodnih posledic in bi bil v celoti izpolnjen pogoj reverzibilnosti niti da takojšnji učinek sklepa o izključitvi tožeči stranki povzroča neodpravljive posledice; - da bi s predlagano začasno odredbo tožena stranka utrpela hujše neugodne posledice od tistih, ki bi brez izdaje nastale tožeči stranki, glede na to, da ima tožeča stranka v primeru neupravičene izključitve pravico do povrnitve škode od tožene stranke kot družbe, za katero tožeča stranka trdi, da razpolaga s precejšnjo mero kapitala; - da gre v danem primeru za začasno ureditev razmerja med družbeniki, pri čemer mora sodišče ob hkratnem tehtanju interesov pravdnih strank upoštevati možnost nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode ob predpostavki, da bo mogoče vzpostaviti prejšnje stanje, če bi sodišče zahtevek po tožbi zavrnilo.

Glede verjetnosti nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode za tožečo stranko

6. Pritožniki očitajo sodišču prve stopnje, da se ni opredelilo do dejstva, da ima sklep o izključitvi družbenikov, ki naj bi bil očitno neveljaven (ničen oziroma izpodbojen) tudi nepovratne nematerialne posledice za tožnike, kot naj bi jih ti določno navedli v svojem predlogu za izdajo začasne odredbe, saj naj bi nepovratno posegal v ustavne pravice tožnikov na način, da se te pravice v primeru odprave ali razveljavitve sklepa ne bodo mogle restituirati. Trdijo, da bodo v primeru dokončne realizacije izključitve družbenikov slednjim po morebitni odpravi ali razveljavitvi sklepa o izključitvi ostale zgolj obligacijske pravice iz tega naslova (pravica do odškodnine), kar predstavlja težko nadomestljivo škodo, saj nikoli več ne bodo družbeniki tožene stranke. Pritožniki se v utemeljitev svojega stališča sklicujejo na določbo 502. člena ZGD-1, v kateri so urejene posledice prenehanja poslovnega deleža zaradi izključitve.

7. V skladu z določbo prvega odstavka 394. člena v zvezi s 522. členom ZGD-1 nični sklep nima nobenih pravnih posledic, in sicer že od njegovega sprejetja dalje. V primeru ugotovljene ničnosti sklepa je torej treba vzpostaviti stanje, kakršno je bilo pred sprejetjem sklepa. Poleg tega mora že registrsko sodišče v postopku odločanja o utemeljenosti zahtevka za vpis izključitve družbenikov presoditi, ali so izpolnjene materialnopravne predpostavke, ki jih za vpis določa zakon (4. točka 34. člena Zakona o sodnem registru - ZSReg). Zatrjevana in ugotovljena ničnost sklepa skupščine, ki je podlaga za predlagani vpis podatkov, je tako lahko razlog za zavrnitev vpisa. V primeru zavrnitve takšnega vpisa pa tudi ni mogoče opraviti vpisov na podlagi 502. člena ZGD-1. Stališče pritožnikov, da bodo v primeru realizacije izključitve družbenikov glede na določbo 502. člena ZGD-1 slednjim po morebitni ugotovljeni ničnosti sklepa o izključitvi ostale zgolj obligacijske pravice iz tega naslova, je ob povedanem zmotno. Okoliščin, ki naj bi kazale, da vzpostavitev prejšnjega stanja ne bo mogoča, pa tožniki ne zatrjujejo.

8. Slednje velja tudi za izpodbojnost sklepa, le da izpodbojen sklep preneha veljati šele z njegovo razveljavitvijo po pravnomočni sodni odločbi, dotlej pa je veljaven in učinkovit, ter da zatrjevana izpodbojnost sklepa v postopku vpisa v sodni register ne more biti razlog za zavrnitev vpisa.

9. Če sodišče razveljavi sklep skupščine ali ga razglasi za ničnega, učinkuje sodba proti vsem delničarjem ter članom organov vodenja ali nadzora, če gre za sklep, ki se vpiše v register, pa se vsebina sodbe vpiše po uradni dolžnosti (398. člen ZGD-1 v zvezi s 522. členom ZGD-1). Stališče pritožnikov, da bo v primeru realizacije sklepa v skladu z določbami 502. člena ZGD-1 poseg v lastninsko pravico tožnikov nepovraten, je ob povedanem zmotno.

10. Pritožniki nadalje trdijo, da je Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju ATVP) v svoji Odredbi opr. št. 000/2023-1 z dne 20. 9. 2023 (v nadaljevanju odredba ATVP) določila 12-mesečni rok, šteto od dokončnosti odredbe ATVP, za ureditev lastniških razmerjih v toženi stranki, v primeru, da ta te zahteve ne izpolni, pa ji grozi odvzem licence za opravljanje dejavnosti. Navajajo, da so 27. 11. 2023, torej po vložitvi predloga za izdajo začasne odredbe, prejeli sklep ATVP opr. št. 000/2023-2, s katerim je slednja njihov ugovor zoper zgoraj navedeno odredbo zavrgla, ker jim ni priznala pravice do udeležbe v postopku, kar naj bi pomenilo, da je 12-mesečni rok že pričel teči. Ta naj bi bil določen prav zato, da imajo tožniki (in drugi v odredbi ATVP navedeni družbeniki) zadosti časa za odločitev, kaj bodo storili s svojo lastnino - ali jo bodo prodali, ali bodo iz tožene stranke izstopili (ali ne), ali jo bodo prodali zgolj del (do višine, v kateri nad toženo stranko ne bi več izvajali nadzora v smislu 27. člena Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU ter Uredbe (EU) št. 236/2012 (v nadaljevanju Uredba (EU) 909/2014). Zadržanje učinkovanja sklepa o izključitvi naj bi onemogočilo takšen nepovraten poseg v ustavno varovano lastninsko pravico tožnikov - slednji lahko s svojo lastnino (poslovnimi deleži) svobodno razpolagajo vse do razveljavitve ali odprave sklepa o izključitvi, s takšnim razpolaganjem pa bi bila izpolnjena tudi zahteva iz odredbe ATVP, kar pomeni, da bi bilo takšno razpolaganje tudi v korist tožene stranke.

11. Iz odredbe ATVP z dne 20. 9. 2023 izhaja, da je ta: - KDD odredila, da je dolžna v roku 12 mesecev od dokončnosti te odredbe odpraviti kršitev šestega odstavka 27. člena uredbe, ki jo je storila s tem, da njeni družbeniki in osebe, ki lahko neposredno ali posredno izvajajo nadzor nad upravljanjem družbe KDD, niso primerni za zagotavljanje preudarnega in skrbnega upravljanja družbe KDD; - ugotovila, da so družbeniki in osebe, ki lahko neposredno ali posredno izvajajo nadzor nad upravljanjem KDD: A. A.; B. d. o. o.; C. d. o. o.; D. d. o. o.; E. d. o. o. in F. d. o. o.; - KDD naložila, naj navedeno kršitev odpravi tako, da zagotovi, da bodo njeni družbeniki in osebe, ki lahko neposredno ali posredno izvajajo nadzor nad upravljanjem KDD, primerni za zagotavljanje preudarnega in skrbnega upravljanja KDD; - KDD naložila, da do pravnomočnosti odločbe, s katero se ugotovi, da je bila kršitev odpravljena, ne sme omogočiti uresničevanja glasovalnih pravic zgoraj navedenim družbenikom; - odločila, da ATVP lahko na podlagi obrazložene zahteve KDD izda predhodno pisno soglasje za uresničevanje glasovalnih pravic navedenim družbenikom pri posameznih točkah dnevnega reda posamezne skupščine družbe KDD pred pravnomočnostjo odločbe, s katero se ugotovi, da je bila kršitev iz 1. točke te odredbe (navedena v prvi alineji 11. točke te obrazložitve) odpravljena, če je to potrebno zaradi uskladitve družbe KDD s predpisi oziroma izvršljivimi odločbami pristojnih organov; - KDD naložila, da je dolžna v roku 12 mesecev od dokončnosti te odredbe izdelati in poslati agenciji poročilo, v katerem opiše ukrepe za odpravo kršitev in dokazila o odpravi kršitve iz 1. točke izreka te odredbe, - navedla, da ugovor zoper odločitev (navedeno v gornjih prvih petih alinejah) ne zadrži izvršitve.

12. Pritrditi je treba pritožnikom, da zgoraj navedena odredba ATVP ne posega v lastninsko pravico tožnikov, saj jim onemogoča le uresničevanje glasovalnih pravic. Vendar pa navedeno ni odločilno za presojo utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe v postopku po tožbi tožnikov na ugotovitev ničnosti, podrejeno izpodbojnosti sklepa skupščine o njihovi izključitvi iz KDD, saj se ta presoja glede na zahtevek in trditve, podane v tem postopku.

13. Pritožniki trdijo, da denarno nadomestilo v katerikoli višini v nobenem primeru ne more nadomestiti same lastninske pravice, ki jo uživajo na svojih poslovnih deležih v toženi stranki. Ker pa poseg v lastninsko pravico tožnikov, kot je bilo že navedeno, v primeru ugotovljene ničnosti oziroma izpodbojnosti sklepa o izključitvi ni nepovraten, škoda, ki jo bodo tožniki utrpeli v primeru neutemeljene izključitve, ni nenadomestljiva. Da tudi ni težko nadomestljiva, pa je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo v točkah 5. do 8. obrazložitve izpodbijanega sklepa. V primeru uspeha v tej pravdi bo tudi odpadla podlaga za izplačilo knjigovodske vrednosti poslovnega deleža po 2. točki 27. člena družbene pogodbe tožene stranke. Da jim tožena stranka dejanske vrednosti deleža ne bi mogla izplačati, pa tožniki niti niso trdili.

14. Pritožniki nadalje trdijo, da njihove glasovalne pravice v toženi stranki glede na odredbo ATVP niso omejene absolutno, saj jim ta pod določenimi pogoji lahko dovoli glasovanje o posamezni stvari, kar sicer drži. Vendar pa iz odredbe ATVP z dne 20. 9. 2023 izhaja, da ta lahko izda pisno soglasje za uresničevanje glasovalnih pravic zgoraj navedenim družbenikom le, če je to potrebno zaradi uskladitve družbe KDD s predpisi oziroma izvršljivimi odločbami pristojnih organov. Glede odločanja o vseh ostalih zadevah jim KDD ne sme omogočiti uresničevanja glasovalnih pravic.

15. Ob povedanem je mogoče ugotoviti, da tožniki s predlagano začasno odredbo neposredno posegajo v odredbo ATVP, saj bi jim bilo z zadržanjem sklepa o njihovi izključitvi omogočeno uresničevanje glasovalnih pravic. Ob upoštevanju načela vezanosti na predhodne odločbe sodišč ali drugih organov, ki so bile izdane na podlagi delitve pristojnosti med organi, takšna začasna odredba zato ni dopustna. Teorija in sodna praksa učinke odločb o predhodnem vprašanju vežeta na pravila o pravnomočnosti,1 pri čemer je učinek izvršljivosti treba upoštevati kot učinek pravnomočnosti.2 Odredba ATVP pa je izvršljiva. Zato pritožbeno sodišče ne more slediti trditvi pritožnikov, da jim zaradi neizdaje začasne odredbe nastajajo nepopravljive škodljive posledice, ker v vmesnem času skupščina tožene stranke lahko sprejema odločitve, v zvezi s katerimi bi tožniki lahko glasovali oziroma bi celo morali glasovati (na primer glasovanje o razrešnici, o uporabi bilančnega dobička, o odpoklicu in imenovanju članov nadzornega sveta …). Predlagana začasna odredba je glede na navedeno tudi preobsežna in je zato tudi iz tega razloga predlog za njeno izdajo neutemeljen.

16. Pritožniki sicer navajajo, da so v svojem predlogu natančno opredelili, katere druge njihove družbeniške pravice (poleg glasovalne pravice in pravice do informacij ter vpogleda) bodo prizadete v primeru, če začasna odredba ne bo izdana (na primer pravica do udeležbe na skupščini, podajanje predlogov in nasprotnih predlogov na skupščini, pravica do informacij in vpogleda …), vendar niso konkretno pojasnili, zakaj naj bi jim odvzem posamezne od navedenih pravic povzročil nepopravljivo škodo. Le pavšalno so navedli, da se vsaj nekaterih sprejetih odločitev na skupščinah tožene stranke, na katerih tožniki ne bi mogli sodelovati, ne bo več dalo spremeniti ali odpraviti.

17. Že iz zgoraj pojasnjenih razlogov tudi ni mogoče slediti trditvi pritožnikov, da naj bi vse zapisano veljalo tudi za kakršnokoli razpolaganje z osnovnimi vložki izbrisanih družbenikov, ker da takšnih sklepov ne bodo mogli sodno varovati, zaradi česar bo zanje škoda nepopravljiva.

18. Pritožniki se ne strinjajo z zaključkom sodišča prve stopnje, da v primeru izključitve obdržijo procesno legitimacijo v sporih s toženo stranko, če se v teh sporih odloča o zahtevkih, ki so bili sporni pred njihovo izključitvijo. Primeroma navajajo pravico družbenikov do informacije in vpogleda, pri kateri naj bi bila sodna praksa najmanj neenotna in v zvezi s tem omenjajo odločbi Višjega sodišča v Kopru Cpg 155/2008 z dne 12. 9. 2008 in Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 810/2020 z dne 13. 1. 2021. Trdijo, da bodo izgubili svojo aktivno legitimacijo v postopkih pred ATVP in posledičnih upravnih sporih, enako vprašanje pa naj bi se zastavljalo v zvezi z uveljavljanjem "actio pro socio", ki naj bi bila vezana najmanj na podatke, ki jih bodo tožniki pridobili v postopku Ng 26/2023. 19. Odgovor na vprašanje izgube procesne legitimacije tožnikov v sporih s toženo stranko ni enoznačen, saj je odvisen od vrste spora in okoliščin vsakega posameznega primera. Četudi bi bilo tožnikom mogoče pritrditi, da bodo v postopkih, ki jih omenjajo, procesno legitimacijo izgubili, pa ti niso verjetno izkazali, da jim bo in zakaj jim bo v teh primerih nastala nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda (med drugim njim, in ne toženi stranki), temveč so to le pavšalno zatrjevali.

Glede pogoja iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena člena Zakona o izvršbi in zavarovanju

20. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da ni izpolnjen niti pogoj iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), po katerem mora upnik verjetno izkazati, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku. Navedlo je, da bi z izdajo začasne odredbe sodišče poseglo v vodenje družbe ter da bi s takim posegom tožena stranka vsekakor utrpela hujše neugodne posledice od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale tožnikom glede na to, da imajo tožniki v primeru neupravičene izključitve pravico do povrnitve škode od tožene stranke kot družbe.

21. Pritožniki trdijo, da so v predlogu za izdajo začasne odredbe navedli, da tožena stranka v primeru izdaje začasne odredbe (ob dodatnem pogoju, da tožniki v tem pravdnem postopku ne bi uspeli) ne bi utrpela nobene škode, saj bi lahko kadarkoli pred iztekom roka za zagotovitev primernih lastnikov poskrbela za sprejem popolnoma enakih sklepov o izključitvi. V primeru, če bi bili predmetni sodni postopki končani v korist tožene stranke pred iztekom roka po odredbi ATVP, pa bi začasna odredba tako ali tako prenehala veljati in bi bili tožniki izključeni. Vse pravice tožnikov so v vmesnem času regulirane z odredbo ATVP, ki je kot edini pristojni organ poskrbela, da so vse družbeniške pravice tožnikov za to fazo njihovega postopanja ustrezno urejene in omejene. Tožniki očitajo sodišču prve stopnje, da ni pojasnilo, kako naj bi začasna odredba vplivala na vodenje družbe in zakaj naj bi sploh bila izključitev družbenikov (ali njeno zadržanje) vprašanje vodenja družbe, saj izključitev predstavlja poseg v kapitalska razmerja družbe, družbeniške pravice pa je na izvršljiv način že reguliral za to pristojni organ, ATVP. Sodišče naj tudi ne bi pojasnilo, zakaj bi toženi stranki v primeru poseganja sodišča v vodenje družbe nastala kakršnakoli škoda, še manj pa, zakaj bi bila ta škoda večja od škode, ki bi jo v primeru, če začasna odredba ne bo izdana, utrpeli tožniki. Sodišče prve stopnje prav tako naj ne bi pojasnilo, zakaj poseganje v vodenje družbe ne bi bila naloga sodišča, če je to nujno potrebno za zavarovanje pravic tožnikov, katerim neposredno grozi nepovratna izguba poslovnih deležev in vseh z njimi povezanih pravic.

22. Možnost izključitve družbenika je v zakonu določena z namenom preprečevanja nastanka škode ostalim družbenikom in družbi ter zagotovitve njenega nemotenega in zakonitega delovanja ter ohranjanja njene biti. Družbeniku, ki takšno delovanje onemogoča oziroma ga ogroža, preti izključitev. Navedeno je z vidika obstoja pogoja za izdajo začasne odredbe po tretji alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ še zlasti pomembno v danem primeru, saj je tožena stranka pomembna institucija finančnega sistema Republike Slovenije. KDD zagotavlja integriteto trga vrednostnih papirjev, vključena pa je tudi na evropski kapitalski trg.3 KDD opravlja dejavnost centralne depotne družbe v skladu z Uredbo (EU) št. 909/2014 (drugi odstavek 9. člena Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih - ZNVP-1). Centralne depotne družbe (CDD) v skladu z določbo točke (1) preambule navedene uredbe skupaj s centralnimi nasprotnimi strankami (CNS)4 bistveno prispevajo k ohranjanju potrgovalnih infrastruktur, ki ščitijo finančne trge in pri udeležencih na trgu vzbujajo zaupanje, da se posli z vrednostnimi papirji izvajajo pravilno in pravočasno, tudi v obdobjih stresne situacije. Glede na tako pomembno vlogo tožene stranke za finančne trge zanjo veljajo posebej visoki standardi delovanja v skladu s predpisi, kar je treba upoštevati ob tehtanju teže posledic, ki bi nastale toženi stranki, v kolikor bi bila predlagana začasna odredba izdana, pa bi se izkazalo, da ni utemeljena, v primerjavi s tistimi, ki bi nastale tožnikom brez izdaje začasne odredbe. Še zlasti pomembni za preudarno in skrbno upravljanje KDD sta določbi 6. in 7. točke člena 27 Uredbe (EU) 909/2014, iz katerih z namenom ugotavljanja identitete oseb, ki izvajajo nadzor nad delovanjem CDD, izhaja zahteva po transparentnosti njenega lastništva.

23. Sodišče prve stopnje je glede na navedeno, ob hkratnem tehtanju interesov pravdnih strank in tehtanju neugodnih posledic, ki bi nastale tožnikom, v kolikor začasna odredba ne bi bila izdana v primerjavi z neugodnimi posledicami, ki bi lahko nastale toženi stranki v primeru izdaje začasne odredbe, pravilno zaključilo, da bi bile te v primeru izdaje začasne odredbe za toženo stranko hujše od tistih, ki bi nastale tožnikom, v kolikor predlagana začasna odredba ni izdana. Predlagana začasna odredba bi tožnikom omogočila uresničevanje vseh pravic, ki jih imajo kot družbeniki tožene stranke, posledice katerih pa bi bilo kasneje z morebitno razveljavitvijo začasne odredbe težko odpraviti, medtem ko bi bile posledice, ki bi nastale tožnikom v primeru neizdaje začasne odredbe, v kolikor bi bilo kasneje v pravdi njihovemu tožbenemu zahtevku ugodeno, lažje odpraviti. Glede na zgoraj navedeno tudi ni mogoče slediti pritožnikom, da za toženo stranko zaradi izdaje predlagane začasne odredbe ne more nastati nobena škoda.

24. Ker pogoji za izdajo začasne odredbe niso izpolnjeni, tudi ni odločilno, kakšno bi bilo njeno učinkovanje na registrski postopek v zvezi z izključitvijo družbenikov, v katerem se bo opravil preizkus pogojev za vpis njihove izključitve iz KDD v skladu z določbami Zakona o sodnem registru.

25. Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

26. Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

27. Ker pritožniki s pritožbo niso uspeli, nosijo sami svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Pravdni postopek, zakon s komentarjem, prva knjiga, GV Založba, Ljubljana, 2005, stran 129. 2 Ibidem, stran 130, opomba 356. 3 KDD je priznan status ustreznega sistema poravnave vrednostnih papirjev za namen izvajanja kreditnih operacij Evrosistema, uspešna priključitev na enotno evropsko poravnalno platformo TARGET-2-Securities ter vzdrževanje povezav za prenose vrednostnih papirjev z nekaterimi pomembnejšimi evropskimi centralnimi depotnimi družbami (predstavitev KDD na njeni spletni strani). 4 CNS v skladu z določbo točke 1 člena 2 UREDBE (EU) št. 648/2012 v zvezi s točko 16 člena 2 UREDBE (EU) 909/2014 pomeni pravno osebo, ki posreduje med nasprotnimi strankami v pogodbah, s katerimi se trguje na enem ali več finančnih trgih, ter postane kupec za vsakega prodajalca in prodajalec za vsakega kupca.