Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž. na seji senata dne 6. decembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)
Ustavna pritožba A. A. A. zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku pred Vrhovnim sodiščem, ki je tekel v zadevi I Up 304/2005, se zavrže.
Pritožnik je dne 11. 8. 2005 vložil ustavno pritožbo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku pred Vrhovnim sodiščem. V ustavni pritožbi je navedel, da je že 15. 12. 1997 vložil predlog za vpis v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici Slovenije in da se o tej pravici odloča že osem let. Navedel je, da je zoper sodbo Upravnega sodišča št. U 1649/2003 z dne 3. 12. 2004, ki je že tretjič odločalo o stvari, dne 28. 1. 2005 vložil pritožbo na Vrhovno sodišče. Zoper navedeno sodbo Upravnega sodišča, ki je odpravilo odločbo Odvetniške zbornice, s katero je bil zavrnjen pritožnikov predlog za vpis v imenik odvetnikov, naj bi se pritožila tudi Odvetniška zbornica. Pritožnik je navedel, da o pritožbi, ki jo je vložil zato, ker Upravno sodišče kljub njegovi izrecni zahtevi ni meritorno odločilo o stvari, Vrhovno sodišče še vedno ni odločilo. Po pritožnikovem mnenju je pri presoji kršitve pravice do sojenja v razumnem roku treba upoštevati čas od vložitve zahteve za opravljanje odvetniškega poklica pa vse do pravnomočne odločitve o pravici, o kateri dne 11. 8. 2005 še vedno ni bilo odločeno. Ustavnemu sodišču je predlagal, naj ugotovi, da mu je bila kršena pravica do sojenja v razumnem roku iz 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP).
Z vlogo dne 14. 9. 2005 je pritožnik sporočil, da je Vrhovno sodišče s sodbo št. I Up 304/2005 z dne 25. 8. 2005 odločilo o njegovi pritožbi. Iz navedene sodbe, s katero je Vrhovno sodišče potrdilo sodbo Upravnega sodišča, naj bi bilo razvidno, da v Republiki Sloveniji nimamo učinkovitega pravnega sredstva, saj sodišče ni meritorno rešilo zadeve, pri tem pa se je sklicevalo na prvi odstavek 61. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – v nadaljevanju ZUS). Ustavnemu sodišču je predlagal, naj izda ugotovitveno odločbo, da mu je bila v upravnem sporu zaradi vpisa v imenik odvetnikov kršena pravica do sojenja v razumnem roku in da v Republiki Sloveniji ni učinkovitega pravnega sredstva.
Pritožnik je vložil ustavno pritožbo zoper ravnanje Vrhovnega sodišča v upravnem sporu zaradi vpisa v imenik odvetnikov. Zatrjuje kršitev pravice do sojenja v razumnem roku iz 6. člena EKČP. Vsebina 6. člena EKČP je zajeta v človekovi pravici do sodnega varstva iz 23. člena Ustave, zato je pritožnikov očitek o kršitvi te konvencijske pravice Ustavno sodišče presojalo v okviru presoje o zatrjevani kršitvi ustavne pravice.
Med postopkom preizkusa ustavne pritožbe je Vrhovno sodišče o zadevi odločilo s sodbo št. I Up 304/2005 z dne 25. 8. 2005, ki jo je pritožnik prejel dne 13. 9. 2005. Z odločitvijo Vrhovnega sodišča je dejanje, s katerim naj bi bila pritožniku kršena ustavna pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v postopku pred Vrhovnim sodiščem, že prenehalo. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-65/05 z dne 22. 9. 2005 (Uradni list RS, št. 92/05) ugotovilo, da je ZUS v neskladju z Ustavo, ker ne vsebuje posebnih, naravi obravnavane pravice prilagojenih določb, ki bi omogočale uveljavljanje pravičnega zadoščenja v primeru, ko je kršitev pravice do sojenja v razumnem roku prenehala. Odprava ugotovljene neskladnosti z Ustavo zahteva kompleksnejše zakonodavno urejanje, zato Ustavno sodišče ni določilo načina izvršitve odločbe. To pomeni, da imajo posamezniki kljub ugotovljeni neskladnosti z Ustavo do njene odprave v primeru morebitne kršitve obravnavane pravice v že končanem postopku na voljo možnost zahtevati povračilo škode po 26. členu Ustave. Ker pritožnik ni izkazal, da bi to sodno pot že izkoristil, ni podana predpostavka iz prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS), po kateri se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zato je bilo treba ustavno pritožbo zavreči.
Pritožnik je dne 13. 10. 2005 vložil ustavno pritožbo tudi zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 304/2005 in pobudo za oceno ustavnosti prvega odstavka 61. člena ZUS. Očitke pritožnika, da v Republiki Sloveniji ni učinkovitega pravnega sredstva, ker sodišče v upravnem sporu kljub njegovi zahtevi ni meritorno odločilo o stvari, bo Ustavno sodišče presojalo v okviru te ustavne pritožbe (št. Up-960/05).
Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.
Predsednica senata
Milojka Modrijan