Jedro

Tožniki v tem upravnem sporu izkazujejo pravni interes za vložitev tožbe, s katero izpodbijajo prvostopenjsko odmerno odločbo in odločbo tožene stranke, saj je bilo z njima odločeno o obveznostih izbrisane gospodarske družbe, za katere obveznosti odgovarjajo kot njeni pravni nasledniki.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep (2. točka izreka sodbe in sklepa) Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani I U 765/2009-9 z dne 20. 7. 2010 se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču, da opravi nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom (2. točka izreka sodbe in sklepa) je sodišče prve stopnje ob sklicevanju na določbo 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zaradi neizkazovanja pravnega interesa zavrglo tožbo tožnikov v delu, ki se nanaša na odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Brežice z dne 25. 4. 2002, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 18. 11. 2004. S prvostopenjsko odločbo je bilo davčnemu zavezancu A. A., d. o. o., zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri obračunavanju in plačevanju davka od dobička od leta 1994 do leta 2000 (točka I.1. do I.7. izreka odločbe) in davka od osebnih prejemkov v letu 1995 (točka II.1. in II.2. izreka odločbe) naloženo plačilo tam navedenih zneskov s pripadajočimi zamudnimi obrestmi. Tožena stranka je pritožbi pravne osebe A. A., d. o. o., zoper prvostopenjsko odločbo delno ugodila in spremenila izrek v točkah I.4., I.5., I.6. in I.7. v delu, ki se nanaša na obračun in plačilo zamudnih obresti, odpravila odločbo v točki II.1 in II.2., v ostalem pa pritožbo zavrnila kot neutemeljeno. S sodbo (1. točka izreka sodbe in sklepa) pa je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbo v delu, ki se nanaša na odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Brežice z dne 9. 1. 2008. S to odločbo je prvostopenjski organ ugotovil, da so pravni nasledniki izbrisane družbe A. A., d. o. o., v postopku inšpekcijskega pregleda pravilnosti in zakonitosti obračunavanja in plačevanja davkov in prispevkov za leto 2000 njeni tam navedeni družbeniki.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa poudarja, da mora tožeča stranka ves čas upravnega spora izkazovati pravni interes, torej možnost, da si v upravnem sporu izboljša svoj pravni položaj. Sklicuje se na obrazložitev, ki jo je zavzelo v predhodnem upravnem sporu (sklep U 2339/2004 z dne 5. 6. 2007), da je treba prekiniti davčni postopek do ugotovitve pravnega naslednika izbrisane družbe. Šele z vročitvijo odločbe ugotovljenemu nasledniku začne davčna odločba pravno učinkovati. Pravno nasledstvo dne 11. 11. 2003 izbrisane družbe A. A., d. o. o., je bilo ugotovljeno šele z odločbo z dne 9. 1. 2008, s katero pa se ne odloča o davčnih obveznostih tožnikov kot pravnih naslednikov izbrisane družbe. Dokler ne bo izdana odločba tožene stranke o pritožbi zoper odmerno odločbo, ki se bo glasila na pravne naslednike izbrisane družbe – davčnega zavezanca, in tem tudi osebno vročena, zoper njih ne bo učinkovala. Zato tožniki v tem delu nimajo pravnega interesa za vložitev tožbe zoper odmerno odločbo z dne 25. 4. 2002 in zoper odločbo tožene stranke z dne 18. 11. 2004. 3. Tožniki v pritožbi navajajo, da je prvostopenjski upravni organ s sklepom o izvršbi z dne 21. 12. 2004 že začel izvršilni postopek zoper prvega tožnika in ga kljub stališču sodišča prve stopnje glede neučinkovanja odmerne odločbe ni ustavil. Sodišče naj vsebinsko odloči o utemeljenosti odmerne odločbe z dne 25. 2. 2002, saj tožena stranka vztraja, da v že začetem izvršilnem postopku ni moč izpodbijati upravne odločbe, ki se izvršuje. Zato Vrhovnemu sodišču predlagajo, da pritožbi ugodi, vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Predlagajo postavitev izvedenca in priglašajo stroške postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da je v skladu z odločitvijo sodišča prve stopnje v tem postopku o pritožbi zoper odmerno odločbo izdala odločbo z dne 24. 9. 2010 in jo vročila tožnikom kot družbenikom izbrisane družbe. Zoper to odločbo imajo na razpolago vsa pravna sredstva. V zvezi s sklepom o izvršbi z dne 21. 12. 2004 pa pojasnjuje, da ne spada v to zadevo, saj gre za samostojen postopek, zoper katerega bo imela tožeča stranka prav tako na voljo vsa pravna sredstva.

K I. točki izreka:

5. Pritožba je utemeljena.

6. Vrhovno sodišče pri svojem odločanju v obravnavani zadevi izhaja iz stanja zadeve, ki je naslednje: prvostopenjski upravni organ je izdal odmerno odločbo z dne 25. 4. 2002, ki se je glasila na davčno zavezanko družbo A. A., d. o. o. Ta družba je vložila pritožbo, vendar pa je bila dne 11. 11. 2003, to je še pred odločitvijo tožene stranke o pritožbi, izbrisana iz sodnega registra, in sicer na podlagi 37. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij (v nadaljevanju ZFPPod). Tožena stranka je o pritožbi odločila z odločbo z dne 18. 11. 2004, torej že po izbrisu družbe iz sodnega registra, in jo vročila pooblaščencu izbrisane družbe. Na podlagi stališč sodišča prve stopnje (U 2339/2004) in Vrhovnega sodišča (I Up 574/2007) iz predhodnega upravnega spora je prvostopenjski organ dne 9. 1. 2008 izdal ugotovitveno odločbo, kdo so pravni nasledniki izbrisane družbe. Iz te odločbe tudi izhaja, da jim je bila vročena odločba tožene stranke o pritožbi (po vložitvi pritožbe izbrisane) družbe A. A., d. o. o., zoper prvostopenjsko odmerno odločbo, kar pritožniki niti ne zanikajo. Tožena stranka je njihovo pritožbo zoper to odločbo zavrnila kot neutemeljeno z odločbo z dne 1. 4. 2009. Iz pritožbenih navedb nadalje izhaja, da je bil v obravnavani zadevi že izdan sklep o izvršbi, kar priznava celo tožena stranka, čeprav trdi, da gre za samostojen postopek, v katerem bodo imeli tožniki na razpolago vsa pravna sredstva. Tožniki v tem upravnem sporu so štirje izmed petih ugotovljenih pravnih naslednikov izbrisane družbe. S tožbo so med drugim zahtevali odpravo odmerne odločbe z dne 25. 4. 2002 in odločbe o pritožbi z dne 18. 11. 2004. Kot že navedeno, je sodišče prve stopnje tožbo v tem delu zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega interesa.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča takšna odločitev ni pravilna. Že iz določbe drugega odstavka 12. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) med drugim izhaja, da se za zavezanca za davek šteje tudi pravni naslednik davčnega zavezanca. Določba 37. člena ZFPPod, na podlagi katere je bila brez likvidacije iz sodnega registra izbrisana davčna zavezanka A. A., d. o. o., ker se ni uskladila z Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD), v drugem odstavku napotuje na uporabo določb 3. poglavja ZFPPod. Po določbi četrtega odstavka 27. člena ZFPPod se v primeru, ko z izbrisom gospodarske družbe iz sodnega registra po ZFPPod družba preneha, šteje, da so družbeniki oziroma delničarji podali izjavo z vsebino, določeno v prvem odstavku 394. člena ZGD. Gre med drugim za izjavo družbenikov, da so poplačane vse obveznosti družbe in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Pravni nasledniki torej določen čas in pod določenimi pogoji odgovarjajo za obveznosti izbrisane družbe. Po odločbi Ustavnega sodišča U-I-135/00 z dne 9. 10. 2002 navedeno velja za aktivne družbenike, to je tiste, ki so imeli vpliv na poslovanje družbe.

8. V zvezi z navedbo tožene stranke, da bodo imeli tožniki zoper sklep o izvršbi odmerne odločbe samostojno pravno sredstvo, Vrhovno sodišče pojasnjuje, da v primeru, če pride do davčne izvršbe, s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova (peti odstavek 157. člena ZDavP-2).

9. Glede na vse navedeno zato po presoji Vrhovnega sodišča tožniki v tem upravnem sporu izkazujejo pravni interes za vložitev tožbe, s katero izpodbijajo prvostopenjsko odločbo z dne 25. 4. 2002 in odločbo tožene stranke z dne 18. 11. 2004, saj je bilo z njima odločeno o obveznostih izbrisane gospodarske družbe, za katere obveznosti odgovarjajo kot njeni pravni nasledniki.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 77. člena v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1 ugodilo pritožbi, razveljavilo izpodbijani sklep in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

K II. točki izreka:

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).