Jedro

Stroka je enotna, da neizvajanje stikov otroka z nerazidenčnim staršem, če ni kakšnih posebnih okoliščin na strani tega starša, ogroža otrokov zdrav, celosten razvoj.

Mnenji dveh strokovnjakinj, ki imata oporo tudi v podatkih spisa, predvsem poročilih CSD o izvajanju stikov, s stopnjo verjetnosti izkazujeta da bo, če A. ne bo imela stikov z očetom, ogrožen njen zdrav razvoj. Mnenji dveh strokovnjakinj sta močnejši argument kot trditve in izpovedbe nasprotne udeleženke in eno drugačno mnenje CSD.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje začasno uredilo stike predlagatelja z ... 2012 rojeno hčerko A., in sicer do pravnomočne odločitve sodišča o glavni stvari oziroma do drugačne odločitve potekajo prvo, drugo in tretjo soboto v mesecu tako, da predlagatelj A. prevzame na domu nasprotne udeleženke ob 14.00 uri in jo pripelje nazaj na dom nasprotne udeleženke do 17.30 ure, v tednih, ko ni osebnega stika, pa potekajo stiki ob sobotah po video klicu oziroma po telefonskem klicu, v dolžini največ 30 minut. Določilo je denarno kazen 500 EUR za primer kršitve izdane začasne odredbe in zavrnilo, kar predlagatelj in nasprotna udeleženka v svojih predlogih za izdajo začasne odredbe glede stikov zahtevata več ali drugače, predlog nasprotne udeleženke glede telefonskih stikov med 15. 7. 2021 in 15. 8. 2021 pa zavrglo.

2. Pritožuje se nasprotna udeleženka, uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, naj pritožbeno sodišče opravi narok in izpodbijani sklep spremeni tako, da določi nadzorovane stike med A. in predlagateljem ali pa naj bodo stiki začasno le telefonski ter predlagatelju naloži stroške pritožbenega postopka.

V pritožbi in njeni dopolnitvi v bistvenem navaja, da ne nasprotuje stikom A. s predlagateljem, vendar je treba upoštevati, da so bili v preteklosti samostojni stiki za A. stresni in ogrožujoči. Do tega se sodišče ni opredelilo; ni pojasnilo, zakaj ignorira pomembne dogodke iz preteklosti, ki bi se lahko ponovili in ogrozili A. Pojasni naj, ali je nezagotovljena varnost otroka na nenadzorovanem stiku v otrokovo največjo korist in ali je v korist otroka, da se ustreže in ugodi različnim potrebam očeta. Sodišče si prihaja v nasprotje, ko navaja, da je A. s predlagateljem sproščena, da se kaže medsebojna sprejetost, hkrati pa da je A. odtujena od predlagatelja. Stik 24. 3. 2021 je bil predčasno prekinjen, ker je predlagatelj A. spravljal v preveliko stisko in ni upošteval strokovnih delavk. Kdo bo v takšnem primeru zaščitil A. na nenadzorovanem stiku? Na stiku 12. 5. 2021 je A. dvakrat vprašala, koliko je ura, ker je hotela iti domov, na stiku 10. 3. 2021 se je izogibala telesnemu stiku s predlagateljem in ga tudi besedno zavračala, na stik 20. 10. 2021 ni hotela iti. Ni bilo razčiščeno, ali je A. v telefonskem pogovoru predlagatelju res rekla, da naj crkne. Sodišče z A. ni imelo nobenega neposrednega stika in ne more resno presoditi, da je do predlagatelja nespoštljiva. Da A. deluje kot odrasla oseba, kaže na njeno dozorelost in sposobnost izražanja svojega mnenja, ne pa na indoktrinacijo. Sodišče nekritično sledi mnenju izvedenke B. glede nespodbudnega okolja za A., čeprav ni opravila razgovora z babico ali dedkom, s pritožnico pa le kratek razgovor. Tako zaključek o odtujevanju temelji le na osebnih domnevah udeležencev postopka. Ponavlja ugotovitve izvedenke psihiatrične stroke, da predlagatelj trpi za nevrotsko motnjo in trdi, da se je na samostojnih stikih izživljal nad A. v smislu ustrahovanja, psihičnega in fizičnega nasilja, zato se ne more strinjati, da je zaupanja vreden. Ker predlagatelj zelo težko kontrolira negativna čustva, lahko ponovno pride do nevarne situacije. Sodišče naj pojasni, kako so lahko stiki vzpodbudni, če je treba A. nanje peljati na silo. Mnenja, ki ga je A. podala pri Varuhu otrokovih pravic in mnenja CSD X, ni upoštevalo. A. nepremišljeno pošilja v nenadzorovane stike; ne upošteva, da je predlagatelj zaradi težav z nizko frustracijsko toleranco in težjim kontroliranjem negativnih čustev v stresnih okoliščinah v preteklih nenadzorovanih stikih A. spravljal v hudo stisko in nevarnost, in s tem ignorira največjo korist otroka. Skladno s Konvencijo o otrokovih pravicah (KOP) imajo otroci zagotovljeno svobodo mišljenja, izražanja in prepričanja, sodišče pa ni upoštevalo A. mnenja, da ne želi stikov z očetom. Ni zaslišalo pritožnice, A., socialne delavke, zato je dejansko stanje nepopolno razčiščeno in je podana kršitev 8., 10., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril. Pritrjuje odločitvi in razlogom prvostopenjskega sodišča. Poudarja, da sta dve sodni izvedenki celovito proučili primer, pa nista v ničemer potrdili obtožb nasprotne udeleženke glede izvajanja stikov z otrokom. Ugotovili sta proces odtujevanja otroka zaradi negativnega vpliva nasprotne udeleženke, ki ga lahko prekine le vzpostavitev samostojnih stikov. Zaradi ravnanj nasprotne udeleženke je okrnjena pravica A. do svobodnega mišljenja, izražanja in prepričanja. Kakršnakoli drugačna odločitev bi vodila v popolno odtujitev otroka od očeta, zato pritožbenemu sodišču predlaga, naj pritožbo nasprotne udeleženke zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Materialnopravna podlaga izpodbijanega sklepa so določbe Družinskega zakonika (DZ) o začasnih odredbah, ki so eden od ukrepov za varstvo koristi otroka (159. člen DZ). Začasno odredbo sodišče izda, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen (161. člen DZ). Otrok je ogrožen, če utrpi ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; škoda obsega škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka in na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ). Otrok ima pravico do stikov z obema staršema in oba od staršev imata pravico do stikov z otrokom, s stiki se zagotavljajo koristi otroka (prvi odstavek 141. člena ZD). Stroka je enotna, da neizvajanje stikov otroka z nerazidenčnim staršem, če ni kakšnih posebnih okoliščin na strani tega starša, ogroža otrokov zdrav, celosten razvoj. Če ugotovi s stopnjo verjetnosti, da je otrok ogrožen, izda sodišče tako začasno odredbo, da se prepreči ugotovljeno ogrožanje otroka.

6. V okoliščinah konkretnega primera je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je brez dopolnitve mnenj izvedenk in dodatnih zaslišanj izdalo začasno odredbo. Nasprotna udeleženka zatrjuje, da stikom predlagatelja s hčerko sicer ne nasprotuje, vendar bi bila A., če bi bila na stiku sama z njim, zaradi njegovih psihičnih težav ogrožena, ker je nepredvidljiv in agresiven. Da je ohranilo nekaj stikov med A. in predlagateljem, je sodišče v soglasju z udeležencema postopka 29. 5. 2020 izdalo začasno odredbo, po kateri so stiki potekali vsako sredo dve uri pod nadzorom strokovnih delavk CSD. Takoj je angažiralo izvedenki psihiatrične in psihološke stroke, saj samo nima strokovnega znanja, da bi ugotovilo za odločitev relevantne podatke o psihičnem stanju oziroma boleznih udeležencev in njunem funkcioniranju s hčerko. Po pridobitvi mnenj izvedenk je izdalo izpodbijano začasno odredbo, ker po mnenju izvedenk na strani predlagatelja ni okoliščin, ki bi utemeljevale ukinitev osebnih stikov s hčerko.

7. Višje sodišče ugotavlja, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno, da je mogoče sprejeti materialnopravno pravilno odločitev o začasnih stikih predlagatelja z A. Začasna odredba se izda po v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) predpisanem postopku (100. člen Zakona o nepravdnem postopku – ZNP-1). Gre za hiter postopek, v okviru katerega sodišče ne izvaja vseh dokazov, ki so relevantni za sprejem končne odločitve. Ugotavlja le, ali je s stopnjo verjetnosti izkazano, da je otrok zaradi ravnanj staršev ali zaradi njegovih psihosocialnih težav ogrožen. Dokazni standard verjetnosti je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva kot argumentov proti temu dejstvu oziroma so prvi agrumenti očitnejši od drugih. Upoštevati je treba tudi, da stiki pod nadzorom lahko potekajo le omejen čas (prvi in drugi odstavek 163. člena DZ).

8. Sodišče prve stopnje je ugotovilo in upoštevalo, da A. kdaj stike z očetom tudi odklanja. Pritožba spregleda, da je hkrati ugotovilo, da je na veliko stikih očeta sprejemala, bila motivirana za stik, vesela, razigrana. V obzir je sodišče prve stopnje vzelo trditve nasprotne udeleženke o neprimernem, agresivnem vedenju predlagatelja v preteklosti. Ravno zato je angažiralo izvedenki psihiatrične in psihološke stroke, ki sta ob upoštevanju preteklih ravnanj udeležencev postopka podali strokovno mnenje o njunem funkcioniranju v zvezi s hčerko in podali prognozo nadaljnjih ravnanj.

9. Izvedenki sta mnenji obsežno in jasno utemeljili. Obe sta proučili vso dokumentacijo v spisu, izvedenka psihiatrične stroke je pridobila zdravstveno dokumentacijo obeh udeležencev in z njima opravila razgovor, izvedenka psihološke stroke razgovore z udeležencema in A. ter opazovala interakcijo A. z obema, in sicer na štirih terminih (stran 3 mnenja; list. št. 395 spisa). Izvedenka psihiatrične stroke je ugotovila, da sta se oba starša v preteklosti že zdravila zaradi depresije, pri nobenem pa ni prisotna resnejša psihopatologija ter da osebnostne lastnosti očeta niso ovira, da bi izvrševal starševsko vlogo, vključno s stiki z A. Glede mame je ugotovila, da je preveč zaščitniška do A. Tudi izvedenka klinične psihologije meni, da pri očetu niso prisotne izrazitejše motnje v osebnostnem funkcioniranju, čeprav je socialno manj spreten, ima sposobnost vživljanja v potrebe otroka in da so ambivalentna čustva A. do očeta posledica materinega odtujevanja. Izvedenki soglašata, da ni ovire za vzpostavitev nenadzorovanih osebnih stikov očeta z A. (mora pa biti glede na zatečeno stanje vzpostavitev stikov postopna). Izpostaviti gre ugotovitve, da je predlagatelj dojemljiv za predloge strokovnih delavk glede stikov s hčerko, vključen je v podporno psihoterapevtsko obravnavo in podporno prejema antidepresiv.

10. Neutemeljen je očitek sodišču, da je odločitev sprejelo, ne da bi imelo neposredni stik z A. Neposredni stik z A. so imele izvedenka klinične psihologije in strokovne delavke CSD, ki so bolj usposobljene za delo z otroki in prepoznavanje njihovih resničnih stisk in potreb kot sodišče. Sodišče je zato odločitev sprejelo na podlagi njihovih poročil in mnenj. Kaj je rekla babica, ko je prišla A. iskat k izvedenki, je izvedenka slišala, zato je lahko izjavo babice upoštevala pri argumentaciji svojega mnenja. Izvedenka ni ugotovila, posledično pa tudi sodišče ne, da nasprotna udeleženka namerno odtujuje A. od predlagatelja. Ali je odtujevanje namerno ali ne, ni pomembno. Za odločitev je bistveno, da je A. ogrožena, ker nima ustreznih stikov s predlagateljem. Glede očitka pritožbe, da odločitev temelji na osebnih domnevah udeležencev postopka, višje sodišče pojasnjuje, da izvedenki nista udeleženki postopka, pač pa kot neodvisni strokovnjakinji pomočnici sodišča. 11. Podatki spisa ne izkazujejo, da je treba A. na stik z očetom vedno pripeljati na silo. Je pa res, da A. na stik večkrat ni hotela, da na več stikih ni bila motivirana, občasno je očeta tudi zavračala. Zakaj je temu tako, je pojasnila izvedenka klinične psihologije. Pripombe na izvedenski mnenji bo sodišče obravnavalo v nadaljevanju postopka, za sprejem odločitve o začasni ureditvi stikov pa je dejansko stanje dovolj razjasnjeno. Ker je A. pod vplivom nasprotne udeleženke, sodišče njenih mnenj glede stikov s predlagateljem utemeljeno ni upoštevalo. Izvedenka klinične psihologije je usposobljena za prepoznavanje indoktrinacije otroka s strani enega od staršev. Tudi splošno znano je, da 9-letni otroci uporabljajo drugačni besedni zaklad od odraslih, pa čeprav veliko berejo in se starši z njimi veliko ukvarjajo. Otroci berejo otroške knjige, ki ne vsebujejo strokovnih izrazov, in starši bi morali z otroki komunicirati njihovi starosti primerno. Iz zaključnega poročila Varuha človekovih pravic o poteku zagovorništva npr. izhaja, da je A. uporabljala besede, kot so manipuliranje in otrokova korist (list. št. 257 spisa). Ob izdelavi poročila A. ni bila stara še niti devet let. 12. Mnenji dveh strokovnjakinj, ki imata oporo tudi v podatkih spisa, predvsem poročilih CSD o izvajanju stikov, s stopnjo verjetnosti izkazujeta da bo, če A. ne bo imela stikov z očetom, ogrožen njen zdrav razvoj. Mnenji dveh strokovnjakinj sta močnejši argument kot trditve in izpovedbe nasprotne udeleženke in eno drugačno mnenje CSD. Višje sodišče poudarja, da je CSD svoje mnenje glede samostojnega izvajanja stikov spreminjal glede na izjave in razpoloženje A., izvedenka klinične psihologije pa je pojasnila, da je A. pod pretiranim vplivom mame. V največjo korist otroka je pristen odnos z obema staršema. Z očetom ga bo lahko A. vzpostavila le, če bo imela z njim stike brez prisotnosti mame in tretjih oseb. Po mnenju izvedenk je oče take stike sposoben izvajati in A. kljub nizki frustracijski toleranci ne ogroža; nasprotne trditve pritožnice niso izkazane.

13. Izpodbijani sklep je jasno utemeljen, v njem je ugotovljeno vse bistveno in odgovorjeno je na relevantne ugovore, tako da je preizkus pravilnosti odločitve vsekakor mogoč. Kršitve po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni. Pritožnica se je imela možnost in se tudi je izjasnila o za sprejem odločitve o začasnem izvajanju stikov A. s predlagateljem relevantnih dejstvih in okoliščinah. Pravica do izjave ne pomeni, da mora sodišče vsemu izjavljenemu tudi slediti. Kršitve po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni. S čim naj bi sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, to je t. i. protispisnost, pritožba ne konkretizira. Neutemeljen je tudi očitek o kršitvi po 10. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je sodišče pred izdajo začasne odredbe opravilo več narokov.

14. Ker niso podani ne v pritožbi uveljavljani ne pritožbeni razlogi, na katere je dolžno višje sodišče skladno z drugim odstavkom 350. člena ZPP1 paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

15. Stroški, ki nastajajo med postopkom v zvezi s predlogom za izdajo začasne odredbe, so del stroškov postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP), zato bo tudi o stroških pritožbenega postopka na podlagi 163. člena ZPP odločeno s končno odločbo.

1 ZPP se uporablja skladno z 42. členom ZNP-1.