13. 10. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Združenja občin Slovenije in Župana Občine Vodice, na seji dne 13. oktobra 2004

sklenilo:

Zahteva za oceno ustavnosti tretjega odstavka 20. člena in 54. člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/01) ter 20. in 20.a člena Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94 in 56/98) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Predlagatelja v zahtevi izpodbijata določbi Zakona o knjižničarstvu (v nadaljevanju ZKnj-1), ker dajeta ministru, pristojnemu za kulturo, pravico, da v primeru neizpolnitve nalog občine na področju knjižničarstva uporabi ukrepe, ki jih določata izpodbijani določbi tretjega odstavka 20. člena in 54. člen ZKnj-1. Poudarjata, da je zagotavljanje splošnoizobraževalne knjižnične dejavnosti izvirna naloga občine in da je nadzor države nad izvajanjem izvirnih nalog občine urejen v 90.a in 90.b členu Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. - v nadaljevanju ZLS), katerih uporabo omogoča 54. člen ZKnj-1, v neskladju s 144. členom Ustave. Po njunem mnenju 144. člen Ustave omejuje pravico nadzora državnih organov nad izvajanjem izvirnih nalog lokalnih skupnosti le na nadzor nad zakonitostjo njihovega dela. Zato predlagata, naj Ustavno sodišče v povezavi s 54. členom ZKnj-1 razveljavi tudi določbi 90.a in 90.b ZLS, ki sta jih izpodbijala že v svojih prejšnjih zahtevah, o katerih pa Ustavno sodišče še ni odločilo. Izpodbijana ureditev naj bi bila v nasprotju tudi s 4., 7. in 8. členom Evropske listine lokalne samouprave (Uradni list RS, št. 57/96, MP, št. 15/96 - v nadaljevanju MELLS). Nadalje izpodbijata ureditev financiranja občin, vsebovano v 20. in 20.a členu Zakona o financiranju občin (v nadaljevanju ZFO), ker ne predvideva kriterijev in načina povečanja finančnih sredstev v primerih, ko se na občine prenašajo nove konkretne naloge. Takšen primer prenosa naj bi predstavljala tudi določitev knjižnične dejavnosti kot izvirne naloge občine z novelo ZLS iz leta 1998. Tretji in četrti odstavek 20.a člena ZFO naj bi kršila načelo enakosti, ker uvajata sistem "rangiranja" občin po času njihove ustanovitve. Ta metoda financiranja naj bi nagrajevala "starejše" občine, ustanovljene pred letom 1994, in kaznovala "mlajše" občine, med katere sodi tudi Občina Vodice in vse druge članice Združenja občin Slovenije. Menita, da država s prenosom državnih nalog na občine brez določitve finančnih virov za financiranje teh nalog ter z neenakim obravnavanjem občin pri financiranju krši 4. in 9. člen MELLS ter 2., 8., 9., 14., 140. in 142. člen Ustave. Predlagata, naj Ustavno sodišče izpodbijane določbe razveljavi.

2.Združenje občin Slovenije svoj pravni interes za izpodbijanje utemeljuje z navedbami, da gre za združenje skupine slovenskih občin, ki je bilo ustanovljeno v smislu 86. člena ZLS z namenom zastopanja interesov svojih članov nasproti državnim institucijam ter izven države, Župan Občine Vodice pa z navedbo, da je Občina Vodice članica Združenja in da se vsa vprašanja, glede katerih je predlagana ustavnosodna presoja, nanašajo tudi nanjo.

B.

3.Iz zahteve je razvidno, da predlagatelja predlagata razveljavitev 90.a in 90.b člena ZLS v zvezi z izpodbijanim 54. členom ZKnj-1, ki napotuje na uporabo ZLS, torej tudi ukrepov iz 90.a in 90.b člena.[1] Predlagatelja izrecno navajata, da sta zahtevo za oceno določb 90.a in 90.b člena ZLS že podala "v starejših vloženih pobudah, ki jih naslovno sodišče še ni uspelo rešiti." Zato Ustavno sodišče predloga, naj v okviru vložene zahteve oceni tudi 90.a in 90.b člen ZLS ter ju razveljavi, ni štelo za novo zahtevo za oceno ustavnosti navedenih določb ZLS, temveč da gre za ponovitev predloga, danega že v prejšnjih zahtevah.

4.Zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko vložijo le tisti predlagatelji, ki jih Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) v prvem odstavku 23. člena izrecno določa. Med njimi kot upravičeni predlagatelj ni navedena nobena od oblik združevanja občin, ki jih urejata 86. in 86.a člen ZLS. Peti odstavek 86.a člena ZLS daje združenjem pravico, da predstavljajo interese svojih članic pred državnimi organi, kadar ti oblikujejo ali sprejemajo zakone ali druge predpise s področja lokalne samouprave, ne pa tudi pravice začeti postopek ustavnosodne presoje z vložitvijo zahteve pri Ustavnem sodišču.[2] Zato je Ustavno sodišče zahtevo Združenja občin Slovenije zavrglo.

5.Na podlagi 91. člena ZLS lahko občina vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice lokalne skupnosti.

6.Zahtevo lahko vloži občina, tj. njen predstavniški organ, ali župan, če takšno pooblastilo vsebuje statut občine. Ker Statut Občine Vodice takšno pooblastilo vsebuje v 103. členu (Uradni list RS, št. 49/95 in nasl.), Župan Občine Vodice lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov, če meni, da se z njimi posega v ustavni položaj in pravice Občine Vodice. Predlagatelj izpodbija tretji odstavek 20. člena ZKnj- 1, ki določa, da v primeru, če občina ne zagotovi knjižnične dejavnosti za svoje prebivalce, stori to država na njen račun, ne da bi navedel, na kakšen način ima Občina Vodice organizirano knjižnično dejavnost in kakšne so njene nove konkretne obveznosti na podlagi ZKnj-1. Prav tako z ničimer ne utemeljuje, iz katerih razlogov Občini Vodice grozi ukrep, predviden v tretjem odstavku 20. člena ZKnj-1, tj. da bi knjižnično dejavnost za njene prebivalce zagotovila država na njen račun. Ker predlagatelj ni izkazal, da bi določba tretjega odstavka 20. člena ZKnj-1 posegla v ustavni položaj in pravice Občine Vodice, je Ustavno sodišče zahtevo za oceno te določbe zavrglo.

7.Predlagatelj izpodbija 54. člen ZKnj-1 iz razloga, ker omogoča uporabo ukrepov iz 90.a in 90. b člena ZLS in s tem kontrolo države nad delom organov občine v nasprotju s 144. členom Ustave. Kot je že navedeno v točki 3 te obrazložitve, je predlagatelj že pred uveljavitvijo ZKnj-1 vložil zahtevo za oceno ustavnosti 90.a in 90.b člena ZLS in se na to zahtevo, o kateri v času vložitve obravnavane zadeve Ustavno sodišče še ni odločilo, tudi sklicuje. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-186/00 z dne 24. 10. 2003, Uradni list RS, št. 108/03 in OdlUS XII, 85) razveljavilo 90.b člen ZLS, glede 90.a člena pa ugotovilo, da ni v neskladju z Ustavo. Ker je Ustavno sodišče razveljavilo 90.b člen ZLS, do uporabe ukrepov iz te določbe na podlagi 54. člena ZKnj-1 ne more priti. Na podlagi 54. člena ZKnj-1 lahko pride samo do ukrepov iz 90.a člena ZLS, za katere je Ustavno sodišče že ocenilo, da niso v neskladju z Ustavo. Ker glede na navedeno odločbo Ustavnega sodišča določba 54. člena ZKnj-1 iz razlogov, ki jih navaja predlagatelj, ne more posegati v ustavni položaj Občine Vodice, je Ustavno sodišče zahtevo za njeno oceno ustavnosti zavrglo.

8.Ustavno sodišče je zavrglo tudi zahtevo za oceno ustavnosti 20. in 20.a člena ZFO, ker predlagatelj v njej ni izkazal izpolnjenosti procesne predpostavke iz 91. člena ZLS, tj. da bi izpodbijane določbe posegale v ustavni položaj in pravice Občine Vodice. Predlagatelj le na splošno in v imenu vseh "mlajših" občin izpodbija sistem financiranja nalog občin. Pri tem ne utemelji, kakšne posledice ima Občina Vodice zaradi "rangiranja" občin v 20.a členu in ali je izvajanje knjižnične dejavnosti kot tudi drugih izvirnih nalog Občine Vodice ogroženo zaradi izpodbijanih določb ZFO.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić

Opombi:

[1]Zadnji stavek 54. člena ZKnj-1 se glasi: "Če občina v danem roku ne izpolni svojih obveznosti, sproži minister, pristojen za kulturo, postopke v skladu s predpisi, ki urejajo lokalno samoupravo."

[2]Ustavno sodišče je Združenju občin Slovenije priznalo položaj pobudnika le v primeru, ko je izpodbijalo določbe ZLS, ki so urejale pravni položaj združenja samega (sklep št. U-I- 186/00 z dne 21. 9. 2000, Uradni list RS, št. 100/2000).