Jedro

Sodišče prve stopnje je v okviru predhodnega preizkusa predloga ugotavljalo, ali so podani pogoji za uvedbo postopka za vzpostavitev etažne lastnine ali je treba zahtevek predlagateljice obravnavati v postopku za delitev stvari v solastnini. Pri tem je pravilno izhajalo iz določb 17. člena ZVEtL-1, po katerih se lahko postopek za vzpostavitev etažne lastnine začne le, če gre za etažno lastnino, ki je bila oblikovana pred 1. 1. 2003 in doslej ni bila urejena (prvi odstavek), pri čemer mora pridobitelj izkazati, da je postal njegov posamezni del predmet pravnega prometa že pred 1. 1. 2003 ali da je pred tem datumom nastal pravni naslov, ki po določbah tega zakona izkazuje pridobitev ali prenos lastninske pravice na posameznem delu stavbe in da se je s tem oblikovala etažna lastnina stavbe (drugi odstavek). Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je predlagateljica kot edini pravni naslov, ki sega v čas pred 1. 1. 2003, navedla le sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Kranju z dne 7. 4. 1997, iz katerega pa ni razviden kakršenkoli dogovor med dediči o nastanku etažne lastnine.

Zmotno je pritožbeno stališče, da pravni naslov v smislu 17. člena ZVEtL-1 lahko predstavlja tudi usten dogovor med dediči, ki je bil potrditvah predlagateljice sklenjen po izdaji sklepa o dedovanju in pred 1. 1. 2003. Pravni naslov je po tem zakonu listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe (drugi odstavek 19. člena ZVEtL-1). Gre za dokazno merilo, ki ga mora predlagatelj izpolniti v dokaz svojega upravičenja za začetek postopka po ZVEtL-1. Zatrjevan ustni dogovor temu merilu ne ustreza, zato sodišču prve stopnje v zvezi z dogovorom ni bilo treba izvajati dokazov, posledično pa tudi očitana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1 ni bila storjena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagateljica mora drugi nasprotni udeleženki v 15 dneh povrniti 149,33 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog za vzpostavitev etažne lastnine na stavbi z naslovom ... (ID znak ...).

2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožila predlagateljica iz vseh pritožbenih razlogov. Trdi, da je dejanska etažna lastnina na stavbi na naslovu ..., nastala pred letom 2003. Solastniki so po izdaji sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Kranju D 28/95 z dne 7. 4. 1997 sklenili dogovor, da 1/3 solastniški delež C. C. predstavlja stanovanje v pritličju (2. etaža), 1/3 solastniški delež D. D. stanovanje v 1. nadstropju (3.etaža) in 1/3 delež E. E. stanovanje v kleti (1. etaža). Del nepremičnine, ki je v zemljiški knjigi vpisan kot delež D. D., je prešel na sedaj že izbrisano družbo F. d. o. o., nato pa na podlagi prodajne pogodbe z dne 17. 3. 2016 na drugo nasprotno udeleženko. Skladno z dogovorom je slednja pridobila stanovanje v 1. nadstropju. Del nepremičnine, ki je bil v zemljiški knjigi vpisan kot solastniški delež E. E. in skladno z dogovorom predstavlja kletno stanovanje, je 29. 10. 2007 pridobila sedaj že izbrisana družba G. d. o. o., dne 28. 2. 2020 pa je lastninsko pravico pridobila družba H. d. o. o.. Sodišče je ocenilo, da iz sklepa o dedovanju izhaja, da se je takrat lastninska pravica prenašala na delu nepremičnine kot celote in ne lastninska pravica na posameznem delu v etažni lastnini, ki bi se evidentirala z vpisom solastninske pravice na nepremičnini. Ta ocena je napačna, ker predlagateljica ni trdila, da dejansko etažno lastnino dokazuje sklep o dedovanju, ampak je pojasnila, da je bil dogovor sklenjen po izdaji sklepa o dedovanju. Za navedbe je podala tudi dokazne predloge, ki jih sodišče ni izvedlo. Etažna lastnina lahko nastane tudi ob odsotnosti listinskih dokazov z ustnim dogovorom med solastniki. Ker sodišče ni zaslišalo strank, je storjena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. 3. Pritožba je bila vročena v odgovor nasprotnima udeleženkama. Druga nasprotna udeleženka v odgovoru na pritožbo obrazloženo pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v okviru predhodnega preizkusa predloga ugotavljalo, ali so podani pogoji za uvedbo postopka za vzpostavitev etažne lastnine ali je treba zahtevek predlagateljice obravnavati v postopku za delitev stvari v solastnini. Pri tem je pravilno izhajalo iz določb 17. člena Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1), po katerih se lahko postopek za vzpostavitev etažne lastnine začne le, če gre za etažno lastnino, ki je bila oblikovana pred 1. 1. 2003 in doslej ni bila urejena (prvi odstavek), pri čemer mora pridobitelj izkazati, da je postal njegov posamezni del predmet pravnega prometa že pred 1. 1. 2003 ali da je pred tem datumom nastal pravni naslov, ki po določbah tega zakona izkazuje pridobitev ali prenos lastninske pravice na posameznem delu stavbe in da se je s tem oblikovala etažna lastnina stavbe (drugi odstavek). Pravilna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je predlagateljica kot edini pravni naslov, ki sega v čas pred 1. 1. 2003, navedla le sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Kranju D 288/95-6 z dne 7. 4. 1997, iz katerega pa ni razviden kakršenkoli dogovor med dediči o nastanku etažne lastnine.

6. Zmotno je pritožbeno stališče, da pravni naslov v smislu 17. člena ZVEtL-1 lahko predstavlja tudi usten dogovor med dediči, ki je bil potrditvah predlagateljice sklenjen po izdaji sklepa o dedovanju in pred 1. 1. 2003. Pravni naslov je po tem zakonu listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe (drugi odstavek 19. člena ZVEtL-1). Gre za dokazno merilo, ki ga mora predlagatelj izpolniti v dokaz svojega upravičenja za začetek postopka po ZVEtL-1.1 Zatrjevan ustni dogovor temu merilu ne ustreza, zato sodišču prve stopnje v zvezi z dogovorom ni bilo treba izvajati dokazov, posledično pa tudi očitana kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in 3. členom ZVEtL-1 ni bila storjena.

7. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da med istimi udeleženci glede iste nepremičnine pri istem sodišču že teče prej začeti postopek II N 44/2020 za delitev nepremičnine, je odločitev o zavrženju predloga pravilna tudi zato, ker gre za litispendenco (prvi odstavek 274. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1).

8. Glede na navedeno je pritožba neutemeljena, zato jo je višje sodišče zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 165., 154. in 155. členu ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1. Predlagateljica pritožbenih stroškov ni priglasila, drugi nasprotni udeleženki pa mora povrniti 149,33 EUR stroškov za odgovor na pritožbo. Pritožbeno sodišče je drugi nasprotni udeleženki, ker gre za procesni sklep, priznalo 200 točk po drugi alineji 4. točke tar. št. 23 OT, 2 % materialne stroške in 22 % DDV.

1 Prim. sklep VSL I Cp 16/2022 z dne 1. 6. 2022, na katerega se sklicuje tudi druga udeleženka v odgovoru na pritožbo.