Jedro

Podjemnik je dolžan v okviru t.i. pojasnilne obveznosti (tretji odstavek 625. člena OZ) opozoriti naročnika na vse okoliščine v zvezi z opravljanjem posla, ki lahko vplivajo na uspešno uresničitev tistih naročnikovih interesov, za katere podjemnik ve oziroma bi zanje moral vedeti, če bi ravnal z ustrezno profesionalno skrbnostjo, in mu pojasniti, kakšen vpliv imajo lahko te okoliščine na uresničitev njegovih interesov.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v celoti razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

V predmetni zadevi je za odločanje o pritožbi, na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS, Su 72/2013-115 z dne 8.11.2013, pristojno Višje sodišče v Kopru.

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 1 z dne 2.3.2009 v prvem in četrtem odstavku izreka in tožbeni zahtevek zavrnilo. Poleg tega je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo tudi odločilo, da mora tožeča stranka v 15-ih dneh povrniti toženi stranki stroške postopka v višini 3.217,92 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje.

Zoper to sodbo se je po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožeča stranka in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi opozarja, da je sodišče prve stopnje brez trditev tožene stranke sledilo izpovedbi direktorja tožene stranke B.P., da je imel geodet tožene stranke M.J. dostop do tretjega elektronskega sporočila preko serverja. Ta trditev je tudi nepreverljiva. Prav tako je sodišče prve stopnje verjelo izpovedbi B.P., da je po prejemu drugega elektronskega sporočila poklical S.P., nakar mu je S.P. dal izrecno navodilo, da delo izvedejo po prvem elektronskem sporočilu oziroma prvi sliki. Sodišče prve stopnje je pomen tega dejstva ocenilo napačno, saj ni upoštevalo, da je B.P. na zaslišanju tudi izpovedal, da je glede na zarisano linijo osi pilotov bila odločitev, da se dela po sliki po prvem elektronskem sporočilu. Izpovedba v tem delu ne potrjuje njegove kasnejše trditve, da naj bi mu S.P. dal navodilo, da dela po prvem elektronskem sporočilu. B.P. je bilo tudi znano, da S.P. ni strokovnjak za geodezijo in da ne razpolaga z ustreznim programom AUTOCAD. S.P. pa je B.P.-ju rekel, da ne ve, kaj mu pošilja, ker on tega ne odpira. Zato ni opravičljivo, da on kot strokovnjak za naročeno delo sploh od njega pričakuje ustrezna navodila. V tej zvezi je treba izpoved S.P. upoštevati v celoti in ne samo v izseku, kot je to storilo sodišče prve stopnje. Bistveno je, da tudi kolikor drži, da je S.P. dal navodilo B.P.-ju, da delajo po prvem elektronskem sporočilu, je to za kasnejšo napako povsem nepomembno. Nesporno je namreč, da dela ni izvedel B.P. temveč M.J., ki pa s S.P. sploh ni komuniciral in od njega ni dobil nobenih navodil, katero elektronsko sporočilo naj upošteva. Prav tako takšnega navodila ni dobil od B.P.-ja, temveč je sam sprejel odločitev, da bo delo izvedel na podlagi prvega elektronskega sporočila. Sodišče prve stopnje ni v celoti upoštevalo tudi izpovedbe priče B.B., ki je izpovedala, da je prišlo do zamika gradbene jame od 10 do 25 cm glede na projekt in da je bilo njeno elektronsko sporočilo pošiljano v Gauss Krugerjevem (GK) koordinatnem sistemu, ki je ustrezen, kar je potrdila tudi sodna izvedenka. Prav tako je ta priča izpovedala, da je ugotovljen zamik v obsegu 25 cm izven toleranc, pri čemer bi geodet ob upoštevanju točk od 500 do 505, ki so vsebovane v njenem elektronskem sporočilu, lahko pravilno opravil naročeno delo. Ta priča je izrecno izpovedala, da do napake oz. zamika ne bi prišlo, če bi geodet pri izvedbi dela upošteval tretje elektronsko sporočilo. V tej zvezi je treba upoštevati tudi izpoved priče M. J., ki je izpovedal, da se mu je zadeva zdela jasna, saj bi v nasprotnem primeru gotovo kontaktiral g. S.P.. Izpovedal je tudi, da mu je znano, da so piloti odmaknjeni od končne linije kleti 40 do 60 cm. Ta priča je tudi izpovedal, da je prišlo do zamika, ker je bilo delo izvedeno po priponki v prem elektronskem sporočilu in da pri zakoličbi linije pilotov ni upošteval linije stene objekta. Upoštevati je treba tudi, da izvedenka ni uspela v celoti izdelati izvedeniškega mnenja, ker ni razpolagala s priponkami k prvemu, drugemu in tretjemu elektronskemu sporočilu v digitalni obliki. V tej zvezi so bile namreč s strani tožeče stranke predložene datoteke v analogni obliki, pri čemer njihovi vsebini nobena od strank ni oporekala. Zato je sodišče neupravičeno zavrnilo dokazni predlog tožeče stranke, ki ga je v tej zvezi predložila v digitalni obliki. V zvezi z odmikom sodišče ni zaslišalo prič B.M. in M.B., katerih zaslišanje sodišče kljub predlogu tožeče stranke ni izvedlo. Dejstvo je, da so bile priponke vložene v spis v analogni obliki. Tožeča stranka vse do prejema izvedenskega poročila, ki ji je bilo vročeno 5.3.2014, ni vedela in ni mogla vedeti, da izvedenka za odgovore na ključna vprašanja potrebuje priponke v digitalni obliki. To dokazilo je tožeča stranka nato dostavila v spis z vlogo z dne 11.7.2014. Sodišče prve stopnje bi moralo pri odločitvi upoštevati tudi določilo tretjega odstavka 625. člena Obligacijskega zakonika (OZ).

Pritožba tožeče stranke je utemeljena.

Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbeno kritiko, da je tožena stranka v postopku na prvi stopnji šele v okviru zaslišanja zakonitega zastopnika tožene stranke B.P. (narok za glavno obravnavo 30.5.2011) izpostavila, da je imel njen geodet M.J. preko serverja dostop do zakoličbenega načrta gradbene jame na objektu D. I, II, III, ki se je nahajal na tretjem elektronskem sporočilu (s prilogo „skupaj1.dwg“), ki ga je B.B. 24.6.2008 ob 13.20 uri poslala B.P.-ju. Stranka pa mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo (v obravnavani zadevi je bil prvi narok za glavno obravnavo izveden 24.2.2011) navesti vsa pravno pomembna dejstva, pozneje pa le, če jih brez svoje krivde ni mogla navesti na prvem naroku (prvi in četrti odstavek 286. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Prav tako obravnavana pritožba upravičeno opozarja, da je sodišče prve stopnje v okviru izvedene dokazne ocene spregledalo izpoved priče B.B. v tistem delu, ko je izpovedala, 1) da je omenjeno tretje elektronsko sporočilo poslala v Gauss Krugerjevem (GK) koordinatnem sistemu (ustreznost tega sistema je potrdila tudi sodna izvedenka geodetske stroke M.H.), 2) da bi geodet ob upoštevanju točk od 500 do 505, ki so bile vsebovane v tem elektronskem sporočilu, lahko pravilno opravil svoje delo in 3) da je priponko k temu elektronskemu sporočilu mogoče odpreti le v programu AUTOCAD.

Ključnega pomena pa je procesna kršitev, na katero izrecno opozarja obravnavana pritožba, da sodišče prve stopnje ni dovolilo, da omenjena sodna izvedenka v okviru izvajanja svojih nalog v predmetnem postopku (izdelava izvedeniškega mnenja) vpogleda v omenjeno tretje elektronsko sporočilo z omenjeno priponko, ki ga je tožeča stranka predložila v sodni spis v digitalni obliki (disketa, predložena z vlogo z dne 11.7.2014), in sicer iz razloga, ker je tožeča stranka ta dokaz predložila v sodni spis prepozno, to je po zaključku prvega naroka za glavno obravnavo. Tožeča stranka je namreč to dokazilo sicer pravočasno predložila v sodni spis, vendar v analogni obliki na papirju, pri čemer je sodna izvedenka v zvezi s tem dokazilom izjavila, da relevantnih koordinat iz teh dokazil ni mogoče očitati, ker je koordinate možno odčitati samo v primeru, ko se dwg datoteka odpre s primernim programskim orodjem, kjer se slika nahaja v GK koordinatnem sistemu (izvedeniško poročilo, list. št. 225, 226). Iz tega razloga sodna izvedenka ni mogla odgovoriti na pravno pomembno vprašanje, ali je bila omenjena datoteka v okviru tretjega elektronskega sporočila uporabna ali ne, oziroma ali je bil tako poslani zakoličbeni načrt gradbene jame v veljavnem koordinatnem sistemu. Sodišče prve stopnje je zato lahko preuranjeno zaključilo, da je bila omenjena datoteka z zakoličbenim načrtom neuporabna, kar je vseskozi v postopku na prvi stopnji trdila in dokazovala tožena stranka.

Izvedencu se lahko dajejo pojasnila, lahko pa se mu dovoli tudi pregled spisov. Na zahtevo izvedenca se lahko izvedejo v skladu s 7. členom ZPP tudi dodatni dokazi, da se ugotovijo okoliščine, ki so pomembne, da bi si mogel izvedenec ustvariti mnenje (drugi odstavek 252. člena ZPP). Tožeča stranka (ki ni specialist na področju geodetskih storitev) je pravočasno navajala, da je toženi stranki (ki je specialist na področju izvajanja geodetskih storitev) v okviru tretjega elektronskega sporočila poslala zakoličbeni načrt gradbene jame v veljavnem koordinatnem sistemu, torej uporabno datoteko za zakoličbeni načrt, pri čemer je to zatrjevano dejstvo pravočasno dokazovala tudi z dokumentacijo v analogni obliki. Naknadne predložitve tega dokazila v digitalni obliki (na kar je opozorila šele sodna izvedenka) zato po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče šteti kot prepozen in nedovoljen dokazni predlog. Iz tega razloga je v tem delu podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki je lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Ta procesna kršitev pa je takšne narave, da je moralo pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP).

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dopolniti dokazni postopek (glede zatrjevane kršitve pogodbene obveznosti) s sodno izvedenko v nakazani smeri ter po potrebi izvesti še druge dokaze, pri čemer bo moralo biti pozorno tudi na to, da je dolžan podjemnik v okviru t. i. pojasnilne obveznosti (tretji odstavek 625. člena OZ) opozoriti naročnika na vse okoliščine v zvezi z opravljanjem posla, ki lahko vplivajo na uspešno uresničitev tistih naročnikovih interesov, za katere podjemnik ve oziroma bi zanje moral vedeti, če bi ravnal z ustrezno profesionalno skrbnostjo, in mu pojasniti, kakšen vpliv imajo lahko te okoliščine na uresničitev njegovih interesov. Če podjemnik to pojasnilno obveznost opusti, je lahko odgovoren za škodo. Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) namreč predpisuje, da se zakoličenje objekta v skladu z geodetskimi predpisi izvede na podlagi zakoličbenega načrta (v obravnavani zadevi je bil zakoličbeni načrt poslan šele v priponki v okviru tretjega elektronskega poročila). Na podlagi tega načrta je šele omogočeno zakoličenje objekta v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja. Zaradi tega je treba konkreten primer presojati tudi v luči tega, ali se je geodet tožene stranke (pred pričetkom del 26.6.2008) odločil za izvedbo naročenega dela (na podlagi podatkov iz prvega elektronskega poročila, ker so bile vsebovane podlage za projektiranje), brez da bi pred tem naročnika posla obvestil, da je prejeta datoteka za zakoličbeni načrt (tretje elektronsko sporočilo) neuporabna.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.