10. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 24. novembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cp 540/2002 z dne 16. 4. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Z izpodbijanim sklepom je Višje sodišče v Kopru spremenilo sklep Okrajnega sodišča v Piranu št. D 213/96 z dne 22. 3. 2002, in sicer tako, da je ugotovilo, da je zapuščinski postopek zaključen. Štelo je, da je bilo že s sklepom o dedovanju št. D 241/94 z dne 2. 4. 1996 pravnomočno odločeno tudi o dedovanju 1/2 stanovanjske hiše, ki je spadala v zapuščino. Glede druge 1/2 stanovanjske hiše pa je bilo v pravdi, na katero je bila napotena pritožnica, odločeno, da ne spada v zapuščino.

Pritožnica v ustavni pritožbi izraža nestrinjanje z odločitvijo Višjega sodišča. Zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Meni, da je izpodbijana odločitev arbitrarna. Izpodbijani sklep naj bi bil "izdan za potrebe, ki so pritožnici znane". Kršena naj bi ji bila tudi pravica do izjave, saj se Višje sodišče ni opredelilo do njenih trditev v zvezi z vračunavanjem darila v dedni delež sodediča.

B.

Ustavno sodišče ni instanca rednim sodiščem in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava in se tudi ne spušča v pravilnost dokazne ocene sodišča. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

Kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave pritožnica utemeljuje z zatrjevanjem, da je izpodbijana odločitev Višjega sodišča arbitrarna. Vendar je njen očitek neutemeljen. Oceno arbitrarnosti odločitve lahko Ustavno sodišče izreče le v primeru, ko sodišče odločitve sploh ne utemelji s pravnimi argumenti, zaradi česar je utemeljen sklep stranke, da sodišče ni odločalo na podlagi zakona, pač pa na podlagi kriterijev, ki pri sojenju ne bi smeli priti v poštev.

Tega pa izpodbijanemu sklepu ni mogoče očitati. Zgolj to, da je Višje sodišče v okviru instančne presoje ugotovilo, da je sodišče prve stopnje odločalo o že pravnomočno razsojeni stvari, in je zato spremenilo prvostopenjsko odločitev, ne pomeni arbitrarnega odločanja. Tudi očitek pritožnice, da ji je bila kršena pravica do izjave, ker Višje sodišče ni odgovorilo na njene navedbe o vračunavanju darila v dedni delež sodediča, je neutemeljen. Glede na ugotovljeno procesno oviro (tj. pravnomočno razsojeno stvar) se Višjemu sodišču ni bilo treba spuščati v vsebinsko presojo, torej tudi ne v presojo utemeljenosti pritožničinih navedb glede vračunavanja darila v dedni delež sodediča. Zgolj dejstvo, da se pritožnica ne strinja z odločitvijo Višjega sodišča, pa tudi ne zadošča za sklep, da je bila kršena pravica iz 22. člena Ustave.

Ker z izpodbijanim sklepom ni bila kršena pravica do enakega varstva pravic, kot jo zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger