Jedro

Glede na metodološko napotilo za ocenjevanje zahtevnosti izvida in mnenja, ki je podano v četrtem odstavku 47. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (da je zahtevnost izvida in mnenja odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da ga pripravi, kompleksnost in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja) je potrebno v konkretni zadevi pri vrednotenju izvedenine upoštevati obsežnost dokumentacije, ki je bila podlaga za izdelavo mnenja (cca 400 strani), številčnost zastavljenih vprašanj sodišča prve stopnje (13), tako s področja psihiatrije kot tudi otroške in mladostniške psihiatrije ter da gre za kompleksno in zelo občutljivo zadevo, kjer se obravnava mladostnika. V konkretni zadevi gre tako za zelo zahtevno mnenje, zato je izvedenka upravičena do nagrade v skladu s 3. točko prvega odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom toženi stranki naložilo, da plača sodni izvedenki nagrado v znesku 740,60 EUR.

Tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo zoper navedeni sklep o odmeri nagrade izvedencu iz razloga napačne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni v smeri pritožbenih navedb, podrejeno pa, da ga razveljavi in vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje izvedenki priznalo nagrado v znesku 740,60 EUR (skupaj z materialnimi stroški), pri čemer je sodišče priznalo med drugim tudi nagrado za pisno izdelavo izvedenskega mnenja v višini 414,00 EUR bruto, ki se v skladu z določilom 3. točke prvega odstavka 51. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010 - 35/2013, v nadaljevanju Pravilnik) lahko prizna le za zelo zahtevno izvedensko mnenje. Tožena stranka ne vlaga pritožbo v delu, kjer je sodišče odmerilo nagrado v višini 138,00 za študij spisa, 46,00 EUR za zbiranje tudi dodatne dokumentacije, 46,00 EUR za pregled ter nagrade za izdelavo manj zahtevnega mnenja v znesku 184,00 EUR, ki torej skupaj znaša 414,00 EUR, ter materialne stroške v višini 15 % od 414,00 EUR, kot tudi ne v delu, kjer je določen DDV, prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in prispevek za zdravstveno zavarovanje, ki so določeni v odstotku od osnove, ob upoštevanju nagrade za izdelavo manj zahtevnega izvedenskega mnenja. Tožena stranka meni, da je bilo v predmetnem postopku izdelano manj zahtevno izvedensko mnenje, zaradi česar pripada izvedencu nagrada v znesku 184,00 EUR. Samo mnenje obsega tri in pol strani, pri čemer se ostala vsebina pisnega izdelka nanaša na povzetek vprašanj, ki jih je zastavilo sodišče ter povzetke podatkov iz sodnega spisa in izpovedbe prič. Iz mnenja izhaja, da je A.A. sicer na pogovor pristopil v prisotnosti matere, ter da je pogovor odklonil, izvedenka pa ga v pogovor ni silila; prav tako izhaja, da je izvedenka zaradi odklonitve pogovora preiskovanca podala odgovore le na del zastavljenih vprašanj in le na podlagi zdravstvene dokumentacije in skope izjave preiskovanca. Ob upoštevanju dejstva, da je izvedenka strokovnjak na svojem področju in zadeva zanjo ne more predstavljati zelo zahtevnega dela, gre za manj zahtevno izvedensko mnenje, zato je nagrada odmerjena v znesku za zelo zahtevno izvedensko mnenje, previsoko odmerjena, posledično pa so previsokemu znesku odmerjeni tudi vsi nadaljnji stroški.

Izvedenka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v citirani določbi in na pravilno uporabo materialnega prava.

V skladu s 48. členom Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010, v nadaljevanju Pravilnik) pripada izvedencu za študij spisa določena nagrada, ki je odvisna od obsega spisa, vključno s prilogami, ki jih je potrebno proučiti za izdelavo izvida in mnenja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje za študij spisa pravilno priznalo izvedenki, v skladu s 3. točko prvega odstavka 48. člena Pravilnika, znesek v višini 138,00 EUR (pri obsegu nad 200 do 500 strani), za zbiranje in študij dodatne dokumentacije nagrado po 1. točki prvega odstavka 49. člena Pravilnika v višini 46,00 EUR (do 100 strani), za pregled nagrado po 1. točki prvega odstavka 50. člena v višini 46,00 EUR (za manj zahtevne - do ene ure). Za pisno izdelavo izvedenskega mnenja je sodišče prve stopnje izvedenki priznalo nagrado po 3. točki prvega odstavka 51. člena Pravilnika v višini 414,00 EUR (za zelo zahtevno) ter materialne stroške in DDV.

Tožena stranka se pritožuje zgolj zoper pisno izdelavo izvedenskega mnenja, ki ga je sodišče prve stopnje priznalo izvedenki na podlagi 3. točke prvega odstavka 51. člena Pravilnika (zelo zahtevno), v skladu z njenim stroškovnikom v višini 414,00 EUR.

Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da v konkretnem primeru gre za izdelavo zelo zahtevnega izvedenskega mnenja, ki ne obsega le 3 strani, kot zmotno uveljavlja pritožba, temveč več kot 10 strani. Zahtevnost izvedenskega mnenja se skladno s četrtim odstavkom 47. člena Pravilnika ocenjuje glede na težo, kompleksnost, zapletenost strokovnih vprašanj, obseg dokumentacije, čas, ki ga ima izvedenec na voljo, da pripravi mnenje in podobno. V konkretnem primeru je sodišče izvedenki s sklepom zastavilo 13 vprašanj, ki se nanašajo tako na področje psihiatrije (pedopsihiatrije, družinske terapije in psihoterapije) kot tudi na otroško in mladostniško psihiatrijo. Izvedenka je pri izdelavi izvedenskega mnenja morala uporabiti metode in postopke, ki so pomembni za odgovore na zastavljena vprašanja sodišča in sicer s področja razvoja osebnosti, identitete razvoja otroka in mladostnika, psihodinamike, mladostnikovih odnosov z materjo, očetom, očimom in osebo, ključno povezano s predmetno zadevo, učinkom pedopsihiatričnega zdravljenja, vzgojnih ravnanj v družini, ovrednotenja mladostnikove odvisnosti na stres v različnih razvojnih obdobjih, ocene verodostojnosti izpovedb, ki jih je mladostnik podajal v poteku sodnega postopka, ocene sedanjega duševnega stanja in psihosocialne funkcionalnosti mladostnika. Izvedenka v stroškovniku, ki ga je izstavila za opravljeno izvedensko delo, ni utemeljevala, zakaj ocenjuje, da bi bilo izvedensko delo zelo zahtevno, v odgovoru na pritožbo pa je pojasnila, kateri so bili elementi, da je izvedensko mnenje zelo zahtevno.

Glede na metodološko napotilo za ocenjevanje zahtevnosti izvida in mnenja, ki je podano v četrtem odstavku 47. člena Pravilnika (da je zahtevnost izvida in mnenja odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo izvida in mnenja, časa, ki ga ima izvedenec na voljo, da ga pripravi, kompleksnost in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja) je potrebno v konkretni zadevi upoštevati obsežnost dokumentacije, ki je bila podlaga za izdelavo mnenja (cca 400 strani), številčnost zastavljenih vprašanj sodišča prve stopnje (13), tako s področja psihiatrije kot tudi otroške in mladostniške psihiatrije ter da gre za kompleksno in zelo občutljivo zadevo, kjer se obravnava mladostnika. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da gre za zelo zahtevno mnenje, zato je sodišče izvedenki utemeljeno, skladno s 3. točko prvega odstavka 51. člena Pravilnika priznalo nagrado za pisno izdelavo izvedenskega mnenja v višini 414,00 EUR.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani s pritožbo uveljavljani razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. točka 365. člena ZPP).