Jedro

Za odločitev, da se tožnikov zahtevek OMD deloma zavrne, je bistveno, da je bila ob kontroli pri določenih površinah ugotovljena drugačna dejanska raba (in to takšna, pri kateri zahtevka OMD ni mogoče uveljavljati) od tiste rabe, ki jo je tožnik prijavil v zbirni vlogi.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno odločbo z dne 29. 1. 2015 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) je Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju AKTRP) v zadevi uveljavljanja ukrepa izravnalna plačila za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (v nadaljevanju OMD) za leto 2014 ugodila tožnikovemu zahtevku OMD - kraška območja za 46,23 hektarjev (v nadaljevanju ha) po 119,63 EUR/ha, skupaj 5.531,01 EUR (1. točka izreka), zavrnila zahtevek OMD - kraška območja za 18,79 ha (2. točka izreka) ter odločila, da se tožniku odobri in na račun izplača 5.531,01 EUR (3. točka izreka), da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (4. točka izreka) in da v postopku njene izdaje posebni stroški niso nastali (5. točka izreka).

2. V obrazložitvi odločbe je navedeno, da je tožnik 29. 4. 2014 vložil zbirno vlogo za leto 2014, s katero je uveljavljal tudi obravnavani zahtevek OMD. Glede dela, v katerem je zahtevek zavrnil, prvostopenjski organ pojasni, da je bilo pri pregledu na kraju samem ugotovljeno, da je prijavljena površina zemljišč v zahtevku OMD na obrazcu D večja od ugotovljene površine zemljišč. Ker so v zahtevku OMD ugotovljene tudi nekmetijske površine, se zahtevek OMD, ki presega ugotovljeno površino, zavrne skladno s 26. členom Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2014 (v nadaljevanju Uredba osi 2). Nepravilnosti se nanašajo na GERK-PID: ... Tako zavrnjena površina znaša 6,26 ha. Glede na takšen obseg nepravilnosti, ki se sankcionirajo, se zahtevek OMD, skladno s 26. členom Uredbe osi 2 in petim odstavkom 16. člena Uredbe 65/2011/EU, zmanjša še za dvakratno ugotovljeno razliko.

3. Tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo je drugostopenjski organ s svojo odločbo z dne 10. 8. 2015 zavrnil in ugotovil, da stroški postopka niso bili priglašeni, hkrati pa izdal še sklep o zavrnitvi tožnikovega zahtevka za povračilo stroškov upravne takse.

4. Kot izhaja iz drugostopenjske obrazložitve, se je tožnik v pritožbi skliceval, da je pravočasno, do 15. oktobra 2014 pokosil določene površine - v pritožbi navedene GERK-e in AKTRP dne 22. 10. 2014 poslal izjavo o tem, zato so bile po njegovem mnenju površine neupravičeno zavrnjene. Drugostopenjski organ na podlagi spisov zadeve nasprotno ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sklicuje se na prvi odstavek 10. člena Uredbe osi 2, iz katerega izhaja, da lahko upravičenci pridobijo plačilo za ukrep OMD za kmetijska zemljišča v uporabi, za katera vlagajo zahtevek, pod določenimi pogoji, med drugim se mora upravičenec zavezati, da bo opravljal kmetijsko dejavnost na območjih OMD še najmanj pet let od prejema prvega izravnalnega plačila za ta namen. V skladu s tretjim odstavkom istega člena je površina zemljišča, ki je v tekočem letu vključena v ukrep OMD, tista površina, ki je za tekoče leto ugotovljena z administrativno kontrolo oziroma s kontrolo velikosti površine na kraju samem. Po 2. členu Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2014 (v nadaljevanju Uredba 2014), izdane za izvajanje predpisov EU, kmetijsko zemljišče pomeni kmetijsko zemljišče v uporabi kmetijskega gospodarstva, ki ga nosilec prijavi v register kmetijskih gospodarstev kot GERK-e z vrstami dejanske rabe: 1100 - njiva, 1180 - trajne rastline na njivskih površinah, če poteka pridelava na zemljišču, 1190 - rastlinjak, če poteka pridelava na zemljišču, 1300 - trajni travnik, 1321 - barjanski travnik, 1211 - vinograd, 1212 - matičnjak, 1221 - intenzivni sadovnjak, 1222 - ekstenzivni oziroma travniški sadovnjak, 1160 - hmeljišče, 1230 - oljčnik, 1240 - ostali trajni nasadi in 1800 - kmetijsko zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem.

5. Na tožnikovem kmetijskem gospodarstvu je bil 8. 10. 2014 opravljen ogled površin oziroma kontrolni pregled na kraju samem. Iz sestavljenega zapisnika je razvidno, da so bile pri kontroli ugotovljene določene nekmetijske površine z rabo 1600 in 9999. Pri ugotovljeni rabi 1600 je kontrolor podal pripombo, da površine v zadevnem letu še niso obdelane. Zapisnik je bil po zaključku kontrolnega pregleda prebran. Tožnik, ki ga je podpisal, je že takrat imel možnost ugovarjati (navesti dejstva in predložiti dokaze), da je kontrolor nepravilno ali nepopolno ugotovil dejansko stanje, vendar navedb v tem smislu ni podal. Za določanje dejanske rabe se v skladu s Pravilnikom o evidenci dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč (v nadaljevanju Pravilnik) uporablja z njim določen interpretacijski ključ s šifrantom in opisom posameznih vrst dejanske rabe. Če vlagatelj v zbirni vlogi za posamezni GERK prijavi rabo s šifro 1300, mora ta izpolnjevati vse pogoje, da se lahko šteje med upravičeno vrsto rabe 1300 "trajni travnik". V konkretnem primeru pa je bilo na podlagi kontrole ugotovljeno, da vse prijavljene površine ne izpolnjujejo pogojev za to, da bi se štele za upravičeno površino, pri čemer je kontrolor za vsako izločeno površino konkretno navedel razlog izločitve. Za neupravičeno površino ni mogoče pridobiti plačila, zato se zahtevek za tako površino zavrne in se površina šteje med preveč prijavljeno površino.

6. Kot nadaljuje drugostopenjski organ, je bilo glede na povedano treba uporabiti predpise, ki se nanašajo na ugotovljene nepravilnosti, in sankcije zaradi čezmernih prijav. Pri tem se sklicuje na določbe tretjega odstavka 57. člena Uredbe 1122/2009/ES ter 16. člena Uredbe 65/2011/EU, po katerih se v primeru, če površina, ki je prijavljena v zahtevku za plačilo, presega ugotovljeno površino, pomoč izračuna na podlagi ugotovljene površine, zmanjšane za dvakratno ugotovljeno razliko, če je ta razlika večja od 3 % ali dveh hektarov, vendar ne večja od 20 % ugotovljene površine, kot je to v obravnavanem primeru, kar drugostopenjski organ tudi konkretno obrazloži. Poudarja, da je tožnik podpisal zbirno vlogo in podal izjavo, da je prijavil kmetijska zemljišča v uporabi, da je seznanjen z zahtevami navzkrižne skladnosti, s pogoji za uveljavljane ukrepe in predpisanimi sankcijami ter da dovoljuje izvedbo kontrol na kraju samem, da potrjuje pravilnost vnosa opisnih podatkov in pravilnost morebitnega vnosa grafičnih podatkov. Če vlagatelj določeno rabo prijavi, mora biti takšna raba ugotovljena tudi ob kontroli. Zato tožnik z navedbami glede lovljenja roka za košnjo ne more uspeti.

7. Tožnik vlaga tožbo zoper prvostopenjsko odločbo iz razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kot navede, toži predvsem zaradi zmotne uporabe materialnega prava glede na ugotovljeno dejansko stanje, zlasti Uredbe o predpisanih zahtevah ravnanja ter dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih pri kmetovanju (v nadaljevanju Uredba o predpisanih zahtevah), pa tudi zaradi absolutnih bistvenih kršitev določb Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Sodišču predlaga, da po opravljeni glavni obravnavi in presoji izvedenih dokazov razsodi, da mu je toženka oziroma drugostopenjski organ dolžan odobriti OMD podporo za celotno površino 52,49 ha po 119,63 EUR, kar znaša 6.279,90 EUR, in mu ta znesek izplačati na račun, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne izdaje sodbe sodišča prve stopnje do plačila. Podrejeno tožnik predlaga, naj sodišče razsodi, da se izpodbijana prvostopenjska in drugostopenjska odločba odpravita ter da je prvostopenjski organ dolžan ponovno odločiti in izdati odločbo, s katero bo tožniku odobril in izplačal podporo OMD za celotno površino 52,49 ha po 119,63 EUR/ha, kar znaša 6.279,90 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 5. 2014 do plačila, sicer bo takšno odločbo nadomestila ta sodba. V vsakem primeru zahteva tudi, da mu toženka povrne stroške sodnega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

8. V tožbi navaja, da je prvostopenjski organ zahtevek OMD delno zavrnil, ker naj bi prijavljena površina za 6,26 ha presegala ugotovljeno površino dejansko obdelanih površin, pri čemer naj bi se nepravilnosti nanašale na GERK-e, ki v naravi predstavljajo trajne travnike (vrsta rabe 1300). Zaključek, da je bilo pri kontroli na kraju samem 8. 10. 2014 ugotovljeno, da omenjeni GERK-i niso bili obdelani (to pomeni pokošeni), je sicer točen, tožnik GERK-ov do kontrole dejansko še ni pokosil, o čemer je tudi podal izjavo na zapisnik. Je pa te površine pokosil do 15. 10. 2014 in o tem AKTRP seznanil z dne 22. 10. 2014 poslanim dopisom. Oba upravna organa sta glede na ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabila materialni predpis. Spregledala sta določbe Uredbe o predpisanih zahtevah, ki je v času kontrole urejala področje navzkrižne skladnosti. Dolžno ravnanje tožnika je opredeljevala v Prilogi št. 1: Seznam predpisanih zahtev ravnanja, v točki V. - Predpisane zahteve za ohranjanje habitatov v stolpcu "ZAHTEVE", ki pod točko 22. določa zahtevo, da so travniške površine vzdrževane vsaj enkrat letno, najpozneje do 15. oktobra tekočega leta. Ta določba se nanaša na travnike v zavarovanih območjih (območje programa Natura 2000), kjer so tudi vse površine zadevnih GERK-ov. Obveznost dolžnega ravnanja (obdelave s košnjo) torej do datuma kontrole še ni zapadla, zato je preuranjen oziroma zmoten zaključek, da del teh kmetijskih površin, ki ob ob kontroli še ni bil obdelan, šteje za preveč prijavljeno površino, za katero ni pravice do podpor.

9. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri odločitvi in njenih razlogih ter predlaga, da sodišče tožbo zavrne. Izpostavlja, da je tožnik s podpisom zbirne vloge potrdil pravilnost vnosa podatkov in če prijavi določeno vrsto rabe, mora biti takšna raba ugotovljena tudi ob kontroli. Njegov dopis, poslan AKTRP 22. 10. 2014 brez kakršnikoli dokazil, na odločitev ne more vplivati, saj je bil kontrolni pregled opravljen že 8. 10. 2014. K I. točki izreka:

10. Tožba ni utemeljena.

11. Tožnik vlaga tožbo zoper prvostopenjsko odločbo, pri čemer je, kot izhaja iz vsebine tožbe, zanj sporna zavrnitev zahtevka OMD za 6,26 ha, v posledici česar je nato prvostopenjski organ uporabil še za takšen primer predvideno sankcijo - zmanjšanje (na podlagi) ugotovljene površine (pripadajočega zneska) za dvakratno ugotovljeno razliko. Po presoji sodišča izpodbijana odločba, ki ni nična, v zavrnilnem delu temelji na ugotovljenem dejanskem stanju in določbah predpisov, ki sta jih navedla upravna organa. Iz obrazložitve, kot jo je dopolnil drugostopenjski organ, so dovolj jasno razvidni za odločitev ključni razlogi, ki jim sodišče v bistvenem lahko sledi, zato jih v celoti ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena ZUS-1). Glede na tožbene ugovore dodaja:

12. Tožnik izhaja iz napačnega pojmovanja o tem, katere ugotovitve upravnega postopka so bistvene za odločitev o delni zavrnitvi zahtevka OMD, oziroma iz napačnega pojmovanja o tem, kdaj mora prijavljena vrsta dejanske rabe izpolnjevati predpisane zahteve, da se (površina) lahko upošteva kot upravičena, ko se sklicuje, da so bile (nekatere) zavrnjene površine v skladu z Uredbo o predpisanih zahtevah obdelane - pokošene do 15. oktobra 2014. Namreč, iz določb predpisov, navedenih v drugostopenjski odločbi, izhaja, da je mogoče zahtevke OMD uveljavljati le za kmetijska zemljišča, ki so prijavljena kot GERK-i z določenimi vrstami dejanske rabe, ter nadalje, da mora biti prijavljena in kot taka v zbirni vlogi navedena vrsta dejanske rabe površin podana v času vložitve zahtevkov za dodelitev plačil in ves čas vegetacije, tudi v času izvedbe kontrole. V obravnavanem primeru pa so bile, kot izhaja iz zapisnika, št. 100477237/POV/1/1, ki se nahaja v upravnem spisu, ob kontrolnem pregledu na kraju samem, ki je potekal od 8. 10. do 10. 10. 2014, ugotovljene določene površine (za izpodbijano odločbo so relevantni v njej navedeni GERK-i) z rabo 9999 in 1600. Tako pri tistih GERK-ih, navedenih v pritožbi, ki tožniku niso bili priznani kot do OMD podpor upravičene površine, ob kontroli ni bila ugotovljena v zbirni vlogi prijavljena dejanska raba 1300 "trajni travnik" (ki v smislu določb Pravilnika pomeni površino, poraslo s travo, deteljami in drugimi krmnimi zelmi, ki se redno kosi oziroma pase; takšna površina ni v kolobarju in se ne orje; kot trajni travnik se šteje tudi površina, porasla s posameznimi drevesi, kjer gostota dreves ne presega 50 dreves na hektar), ampak je kontrolor ugotovil, da gre za dejansko rabo s šifro 1600 - v smislu določb Pravilnika je to neobdelano kmetijsko zemljišče, na katerem je bila ob kontroli opažena nedefinirana kmetijska rastlina in torej ne tisto stanje, ki glede na določbe Pravilnika utemeljuje zaključek, da gre za dejansko rabo s šifro 1300, to je trajni travnik.

13. Za odločitev, da se tožnikov zahtevek OMD deloma zavrne, je torej bistveno, da je bila ob kontroli pri določenih površinah ugotovljena drugačna dejanska raba (in to takšna, pri kateri zahtevka OMD ni mogoče uveljavljati) od tiste rabe, ki jo je tožnik prijavil v zbirni vlogi. Tožnik teh ugotovitev, razvidnih iz zapisnika, tudi po presoji sodišča v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni uspel izpodbiti in dokazati nasprotnega. V pripombah na zapisnik je navedel le, da bo še neobdelane površine na Slavniku pokosil do 15. oktobra 2014 in o tem obvestil AKTPR. Pri čemer pa ni, vsaj ne dovolj konkretizirano, izpodbijal zapisniške ugotovitve, da pri izločenih površinah ne gre za površine z dejansko rabo 1300, torej trajne travnike v smislu Pravilnika. Tudi v nadaljnjem postopku ni obrazloženo zatrjeval niti dokazal nasprotnega. Vloga z izjavo, ki jo je na AKTRP poslal 22. 10. 2014, za drugačno presojo ne zadošča; vsebuje namreč le splošno tožnikovo trditev, da je površine na Slavniku pokosil do 15. oktobra, ne da bi tožnik konkretno obrazložil, da pri tem gre za trajne travnike v smislu Pravilnika, niti ni za to predložil oziroma predlagal nobenih dokazov. Ob takšni povsem splošni vsebini njegovih tudi sicer dokazno nepodprtih navedb upravni organ ni bil dolžan izvajati dodatnih dokazov ali opraviti t.i. superkontrole na podlagi prvega odstavka 16. člena Uredbe 2014, ampak je na podlagi zapisniških ugotovitev o opravljeni kontroli utemeljeno izdal izpodbijano odločbo. Tožnik je tudi v pritožbi ostal pri (pre)splošnih navedbah in svojem stališču, ki po navedenem za drugačno odločitev ne zadošča. Kot rečeno, relevantna je dejanska raba GERK-a, ki mora ustrezati prijavljeni rabi vse od uveljavljanja zahtevka OMD dalje, ves čas vegetacije in tudi v času oprave kontrole. Zato na odločitev ne more vplivati tožnikovo zatrjevanje, da je prijavljene površine pokosil do 15. oktobra, če pa površine s prijavljeno dejansko rabo 1300 "trajni travnik" tej rabi ob kontroli po predpisani definiciji te rabe niso ustrezale, tožnik pa nasprotnega ni uspel dokazati. Zato se tudi ne more z uspehom sklicevati na določbe Uredbe o predpisanih zahtevah za vzdrževanje travniških površin in tam določene roke. Takšno stališče je sodna praksa že zavzela (npr. sodba tega sodišča, št. I U 1744/2015 z dne 15. 11. 2016).

14. Glede na povedano je torej prvostopenjski organ utemeljeno zaključil, da določene površine dejansko niso površine, ki bi bile v kmetijski rabi, kot jo je prijavil tožnik na obrazcu D zbirne vloge, ter je zato zavrnil zahtevek OMD za te površine. V posledici ugotovljenih nepravilnosti pri prijavi površin je imel tudi podlago, da uporabi za takšen primer predvideno sankcijo (prvi odstavek 26. člena Uredbe osi 2 ter peti odstavek 16. člena Uredbe 65/2011/EU). Glede obsega nepriznanih površin kot tudi glede višine sankcij tožnik konkretnih ugovorov nima.

15. Tudi v postopku izdaje izpodbijane odločbe sodišče bistvenih kršitev ne ugotavlja. Tožnik je bil že z zapisnikom, ki ga je podpisal, seznanjen z ugotovitvami kontrole, ki so pomembne za odločitev, ter je imel možnost, da se o njih izjavi, da jih izpodbija kot nepravilne in to tudi dokaže, vendar svojega trditvenega in dokaznega bremena ni izpolnil. Na ugovore, ki jih je podal, je primerno odgovoril drugostopenjski organ.

16. Drugih tožbenih ugovorov tožnik nima. Sodišče je po navedenem tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 17. Sodišče je v upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave ter izvajanja predlaganih dokazov (glej prvi odstavek ter 2. alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Za odločitev pomembna dejstva, ki jih tožnik konkretizirano niti ne prereka, so bila ugotovljena že v upravnem postopku, na podlagi ustrezno presojenih listin upravnega spisa, med katerimi so, poleg prvo- in drugostopenjske odločbe, tudi zapisnik o kontrolnem pregledu s pripombami tožnika ter njegova vloga - izjava, poslana AKTRP dne 22. 10. 2014. Dokazni predlog za svoje zaslišanje je tožnik prvič podal šele v tožbi, ne da bi obrazložil, zakaj tega ni storil že v upravnem postopku, in ga že zato sodišče ne more upoštevati (tretji odstavek 20. člena in 52. člen ZUS-1). Uredba o predpisanih zahtevah z izvlečkom iz priloge je pravni predpis, o vsebini prava pa se dokazni postopek ne izvaja. Glede na navedeno sodišče tudi nima podlage, da bi sledilo dokaznemu predlogu za postavitev izvedenca kmetijske stroke, specialista za kmetijska zemljišča, ki je tudi sicer, brez navedbe upravičenih razlogov za to, prvič podan šele v tožbi.

K II. točki izreka:

18. Izrek o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.