Jedro

Ob obsežno izvedenem dokaznem postopku, po katerem je sodišče ugotovilo, da ne obstaja eden od elementov odškodninske obveznosti tožene stranke (objektivna ali krivdna odgovornost), ni bilo dolžno izvajati dokazov še v smeri ugotavljanja vzročne zveze kot drugega elementa odškodninske obveznosti tožene stranke.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za plačilo 3,500.000 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stroški postopka ter tožniku naložilo, da povrne toženi stranki njene stroške postopka.

2. Po obširno izvedenem dokaznem postopku je ugotovilo, da tožena stranka ni opravljala nevarne dejavnosti (tožnik je bil zaposlen na delovnem mestu nastavljalca orodij in priprav), zaradi česar ni podana njena objektivna odgovornost za tožnikove zdravstvene težave, tožena stranka pa tudi ni krivdno odgovorna za te težave tožnika. Tožena stranka ni uporabljala nevarnih ali prepovedanih substanc, delovni proces pa je organizirala tako, da je uporabljala tiste postopke, metode in sredstva, ki jih je z vidika predpisov s področja varnosti in zdravja pri delu smela izvajati oziroma uporabljati.

3. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Med drugim je kot neutemeljene zavrnile pritožbene trditve tožnika, da izvedensko mnenje Zavoda za varstvo pri delu ni bilo izdelano v skladu s sklepom sodišča prve stopnje in da naj bi to mnenje podala oseba, ki nima ustreznega strokovnega znanja. V celoti se je strinjalo z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni objektivno niti krivdno odgovorna za tožnikove zdravstvene težave v zvezi z bronhialno astmo in da so te težave posledica tožnikove bolezni in ne poklicne bolezni.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, v kateri se sklicuje na bistvene kršitve določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je med drugim zatrjeval tudi vzročno zvezo med njegovim delom pri toženi stranki in posledico – bronhialno astmo, to pa je dokazoval s svojo medicinsko dokumentacijo in predlagal izvedenca pulmologa, ki naj bi ugotovil vzrok za nastanek bronhialne astme. Tega izvedenca je predlagal zato, ker so dosedanje preiskave pokazale, da na bronhialno astmo niso vplivali alergeni iz običajnega tožnikovega okolja, katerim bi bil lahko izpostavljen. Sodišče prve stopnje je na naroku dne 21. 12. 2007 ta dokazni predlog zavrnilo brez obrazložitve, tega pa tudi ni obrazložilo v sodbi. S tem, ko sodišče za ugotavljanje vzročne zveze med njegovim delovnim okoljem in nastankom bolezni ni izvedlo dokaza z izvedencem, je kršilo pravico tožnika do obravnavanja, to pa predstavlja bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) oziroma tudi kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic. Ker je bil dokaz zavrnjen brez obrazložitve, gre za bistveno kršitev določb postopka iz 1. točke prvega odstavka 370. člena ZPP. Na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP bi moralo na očitano kršitev sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti. Ker tega ni storilo, je podana tudi relativna bistvena kršitev določb postopka na drugi stopnji, ki je vplivala na pravilno in zakonito sodbo.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

7. Revident se v reviziji sklicuje na revizijska razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava, vendar je iz nadaljevanja revizije razvidno, da dejansko uveljavlja le bistvene kršitve določb postopka.

8. Res je tožnik že v tožbi predlagal izvedbo dokaza z izvedencem pulmološke stroke, in sicer glede vzroka za nastanek bronhialne astme pri njem, izvedenca pulmologa pa je zaradi dokazovanja vzročne zveze med pogoji dela pri toženi stranki in posledicami na njegovem zdravju predlagal tudi na prvem naroku za glavno obravnavo. Sodišče prve stopnje je kasneje izvajalo obsežen dokazni postopek in na zadnjem naroku za glavno obravnavo, dne 21. 12. 2007, zavrnilo tiste dokazne predloge, ki jim ni ugodilo. V obrazložitvi sodbe je navedlo, katere dokaze je izvedlo in nato tudi, da je prepričano, da izvedeni dokazi zadoščajo za odločitev, zaradi česar drugih predlaganih dokazov (med temi tudi dokaza z izvedencem pulmologom) ni izvedlo. Glede na to ne drži torej revizijska trditev, da je sodišče prve stopnje predlagani dokaz zavrnilo brez obrazložitve, še manj pa, da naj bi to predstavljalo eno od bistvenih kršitev iz 1. točke prvega odstavka 370. člena ZPP.

9. Ob obsežno izvedenem dokaznem postopku, po katerem je sodišče ugotovilo, da ne obstaja eden od elementov odškodninske obveznosti tožene stranke, namreč objektivna ali krivdna odgovornost, sodišče ni bilo dolžno izvajati dokazov še v smeri ugotavljanja vzročne zveze kot drugega elementa odškodninske obveznosti tožene stranke. Za materialno pravno presojo glede zavrnitve zahtevka namreč zadošča ugotovitev, da le eden od elementov deliktne odškodninske odgovornosti (poleg odgovornosti in vzročne zveze še nedopustnost oz. protipravnost in škoda) ni podan.

10. Revizijsko sodišče se tudi ne strinja z revizijsko trditvijo, da neizvedba enega od dokazov že sama po sebi predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Sodišče je namreč tisto, ki odloča, katere dokaze za ugotovitev odločilnih (in ne drugih) dejstev bo izvedlo (2. odstavek 213. člena ZPP). Pri tem res ne gre za diskrecijsko pravico sodišča, vendar sodišče nepomembne dokaze za odločbo lahko zavrne (287. člen ZPP). V tem sporu je pri presoji morebitne kršitve sodišč druge in prve stopnje pomembno gornje pojasnilo v zvezi z ugotovitvami in presojo sodišč druge in prve stopnje o izostanku odgovornosti tožene stranke, kar pomeni, da izvedba dokaza s pulmologom (v zvezi z vprašanjem vzročne zveze) ne bi mogla vplivati na drugačno odločitev.

11. Sicer pa tožnik v svoji pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje niti ni omenil, da naj bi mu sodišče z zavrnitvijo njegovega dokaznega predloga za zaslišanje oziroma postavitev izvedenca pulmologa kakorkoli kršilo pravico do izjave v postopku. Iz pritožbe izhaja, da se je tožnik skliceval oziroma uveljavljal le pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja – predvsem v zvezi z izvedenskim mnenjem s področja varstva pri delu. Ker je pritožbeno sodišče njegove pritožbene navedbe v tej smeri zavrnilo kot neutemeljene, ob ugotovitvi izostanka enega od elementov odškodninske obveznosti in ob izostanku kakršnihkoli pritožbenih ugovorov tožnika zaradi neizvedbe dokaza s postavitvijo izvedenca pulmologa, ni bilo dolžno še dodatnih pojasnil oziroma obrazložitve. V skladu z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP pritožbeno sodišče v obrazložitvi sodbe presodi samo tiste pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena, in razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti.

12. Revizijsko sodišče torej ne ugotavlja obstoja katerekoli od očitanih bistvenih kršitev določb postopka in po uradni dolžnosti tudi ne zmotne uporabe materialnega prava, saj je zavrnitev zahtevka za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo utemeljena že z zaključkom o tem, da tožena stranka ni odgovorna (objektivno ali krivdno) za tožnikove zdravstvene težave.

13. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.