Jedro

Na kršitve ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin je sodišče dolžno po uradni dolžnosti paziti tekom celotnega postopka, v vseh njegovih fazah, vendar pa če takšnih kršitev ne ugotovi po uradni dolžnosti, stranke pa jih ne zatrjujejo na v kazenskem postopkovniku predpisan konkretiziran način, potem sodišče v sklepu ni dolžno po uradni dolžnosti utemeljevati, zakaj šteje, da določeni dokazi niso nedovoljeni. Prav tako pa stranke v postopku niso upravičene navajati nove ter širiti že podane ekskluzijske predloge šele v fazi pritožbenega postopka, saj se do takšnih navajanj sodišče prve stopnje niti ni moglo opredeliti.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je predsednica senata sodišča prve stopnje, na podlagi drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi z 285.e členom ZKP, delno ugodila predlogu substituta obtoženčeve zagovornice za izločitev dokazov, podanem na predobravnavnem naroku 17. 10. 2012, delno pa o ekskluziji dokazov odločila tudi po uradni dolžnosti. Tako je iz kazenskega spisa izločila pod točko I. naslednje dokaze in dele spisovnega gradiva: 1) iz spisa I K 42818/2010: zapisnik o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča, št.3A332-1 z dne 3. 7. 2007 (list. št. 1124 – 1127), potrdilo o zasegu predmetov, št. 3A332-1 z dne 3. 7. 2007 (list. št. 1128-1129), zapisnik o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča št. 3A331-2 z dne 3. 7. 2007 (list. št. 1131-1134), uradni zaznamek št. 3A34/8 z dne 4. 7. 2007 (list. št. 1236), album fotografij s hišne preiskave pri B. Ž. na naslovu Č. v C., dne 3. 7. 2007 (list. št. 1749 – 1752), strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave št. 233-4464/2007 (2P502-48) z dne 27. 7. 2007 (list. št. 2129d – 2129f), strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave št. 233-4371/2007 (2P502-48) z dne 20. 7. 2007 (list. št. 2129n – 2129p), iz obrazložitve kazenske ovadbe PU C. z dne 4. 7. 2007 (list. št. 1 do 177) na strani 159 ovadbe besedilo v 3. vrstici prvega odstavka od besede „dve“ do konca odstavka, besedilo v 1. vrstici drugega odstavka od besede “vzgojitve“ do konca stavka, celoten tretji in četrti odstavek, prvi odstavek na strani 160 ter deveti odstavek na strani 166, iz zapisnika o zaslišanju osumljenca, opr. št. I Kpd 1203/2007 z dne 5. 7. 2007 (list. št. 1406 – 1410) na strani 2 zapisnika v zadnji vrstici petega odstavka od besede „vzgajal“ do konca stavka in na strani 4 zapisnika zadnji odstavek; iz zapisnika o naroku po členu 204.a ZKP, opr. št. 1203/2007 z dne 5. 7. 2007 (list. št. 1411-1416) na strani 2 zapisnika besedilo zapisano pod točko 3 ter v predzadnji vrstici predzadnjega odstavka besedilo od besede „zasegu“ do besede „konoplja“, na strani 4 zapisnika celoten drugi odstavek in v 8. vrstici tretjega odstavka besedilo od besede „proizvodnja“ do besede „konoplje“ ter na strani 5 zapisnika v zadnjem odstavku v 3. vrstici besedilo od besede „razen“ do konca stavka, iz obrazložitve sklepa o odreditvi pripora, opr. št. I Kpd 1203/2007 (list. št. 1417 - 1421) z dne 5. 7. 2007 na strani 2 sklepa celotna 3. točka, ki se začne z besedama „v času“ in konča z besedo „konoplje“ ter na strani 3 sklepa prvi stavek petega odstavka, iz obrazložitve pritožbe obtoženčevega zagovornika z dne 6. 7. 2007 (list. št. 1547 – 1549) in njegove kopije (brez list. št.), ki se nahaja med list. št. 1549 in 1550 spisa, v drugi vrstici tretjega odstavka besedilo od besede „sadik“ do konca stavka, iz obrazložitve zahteve za preiskavo ODT v Celju, št. Kt/1/1282/07 (list. št. 1555 – 1591) na strani 27 zahteve besedilo v zadnjem odstavku v drugi vrstici in sicer „s proizvodnjo konoplje“ in na strani 28 celoten zadnji odstavek, iz sklepa Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. Ks 375/2007 z dne 8. 7. 2007 (list. št. 1595 - 1604) na strani 5 v zadnji vrstici petega odstavka besedilo od besede „negoval“ do konca stavka, v drugi vrstici predzadnjega odstavka besedilo od besede „sadi“ do konca stavka in na strani 6 sklepa predzadnji stavek prvega odstavka, deseti stavek drugega odstavka ter v enajstem stavku besedilo od besede „proizvajal“ do konca stavka, iz obrazložitve sklepa o uvedbi preiskave Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. Kpr 191/2007 z dne 16. 7. 2007 (list. št. 1657 – 1691) na strani 33 prvi stavek drugega odstavka, iz poročila v dopolnitev kazenske ovadbe PU C., št. 103/1902744/D1404972/2007 (3A331-3) z dne 9. 7. 2007 (list. št. 1716 - 1719) na strani 2 tretji in četrti odstavek, iz predloga ODT C., št. Kt/1282/07 z dne 18. 7. 2007 (list. št. 1855a-1855c) na strani 3 celotno besedilo pod točko 8, disketa s podatki izhodnih in dohodnih zvez podjetja M. d.d. - priloga C1 (pri list. št. 1911 spisa), iz predloga ODT v C., št. Kt/1282/07 z dne 26. 7. 2007 (list. št. 1921 - 1922) in njegove kopije, spete k list. št. 1924 spisa, na strani 2 predloga peti stavek prvega odstavka, - iz predloga obtoženčevega zagovornika za odpravo pripora z dne 31. 7. 2007 (list. št. 1990 – 1992) in njegove kopije, ki se v spisu nahaja za list. št. 1995, na strani 2 predloga drugi stavek drugega odstavka, - iz obrazložitve sklepa Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. Ks 422/2007 z dne 1. 8. 2007 (list. št. 1993a – 1993p) na strani 8 sklepa v 11. vrstici četrtega odstavka besedilo od besede „negovanja“ do konca stavka, - CD - izpis telekomunikacijskega prometa podjetja Izi mobil d.d. (list. št. 2021), disketa s podatki izhodnih in dohodnih zvez podjetja M. d.d. - priloga C7 (speta k list. št. 2100), iz obrazložitve sklepa Višjega sodišča v Celju, opr. št. Kp 330/2007 z dne 23. 8. 2007 (list. št. 2129 – 2129a-II) na strani 3 sklepa tretji stavek drugega odstavka, iz poročila v dopolnitev kazenske ovadbe PU Celje, št. 103/1902744/D1408630 (3A331-3) z dne 8. 8. 2007 (list. št. 2129b) celotna 1) točka, iz poročila v dopolnitev kazenske ovadbe PU C., št. D 1408630 (3A331-3) z dne 30. 7. 2007 (list. št. 2129 k – 2129 l) na strani 1 celotna 1) točka, iz izjave A. K. z dne 29. 8. 2007 (list. št. 2152) tretji, peti in šesti stavek, iz predloga obtoženčevega zagovornika za odpravo pripora z dne 6. 9. 2007 (list. št. 2165 – 2167) na strani 1 v zadnji vrstici prvega odstavka besedilo od besede „negoval“ do konca stavka, na strani 2 v šestem odstavku besedilo od besede „ Glede“ do besede „punce“, iz predloga za podaljšanje pripora ODT v C., št. Kt/1/1282/07 z dne 21. 9. 2007 (list. št. 2241 – 2242) na strani 2 predloga v drugem odstavku besedilo v osmi vrstici od besede „proizvodnje“ do konca stavka, iz obrazložitve sklepa Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. Ks 514/2007 z dne 25. 9. 2007 (list. št. 2254 – 2256) na strani 2 sklepa besedilo v 5. vrstici tretjega odstavka od besede „negovanja“ do konca stavka, iz predloga za odpravo pripora obtoženčevega zagovornika z dne 19. 10. 2007 (list. št. 2456 - 2457) in njegove kopije na strani 2 celoten peti odstavek, iz predloga za podaljšanje pripora ODT v C., št. Kt/1/1282/07 z dne 26. 10. 2007 (list. št. 2502 – 2503) na strani 2 predloga v prvem odstavku v 1. vrstici besedilo od besede „proizvodnje“ do konca stavka, iz obrazložitve obtožnice ODT v C., št. Kt/1/1282/07 z dne 14. 12. 2007 (list. št. 2716 – 2764) na strani 43 besedilo v točki VIII v drugem odstavku od besede „konopljo“ do konca stavka in na strani 46 celoten drugi odstavek, iz obrazložitve sklepa Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. Ks 694/2007 z dne 17. 12. 2007 (list. št. 2767 – 2778) na strani 7 sklepa besedilo v 12. vrstici četrtega odstavka, ki se začne z besedo „negovanja“ do konca stavka, iz pritožbe obtoženčevega zagovornika z dne 20. 12. 2007 (list. št. 2797 – 2800) na strani 2 pritožbe celoten sedmi odstavek, - iz pritožbe obtoženčeve zagovornice z dne 21. 12. 2007 (list. št. 2806 – 2809) na strani 3 v tretjem odstavku v 4. vrstici besedilo od besede „nasad“ do konca odstavka in na strani 4 v 7. vrstici drugega odstavka besedilo od besede „vzgoje“do besede „obdolženca“, iz ugovora zoper obtožnico obtoženčevega zagovornika z dne 24. 12. 2007 (list. št. 2821 – 2823) na strani 2 ugovora celoten peti odstavek, iz obrazložitve sklepa Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. Ks 654/2008 z dne 16. 2. 2009 (list. št. 2965 – 2971) in iz njegovih kopij (brez list. št.) spetih k list. št. 2965 spisa, na strani 5 sklepa v 12. vrstici tretjega odstavka besedilo od besede „negovanja“ do konca stavka; 2) iz spisa I K 57522/2012: iz obrazložitve obtožnice ODT v Celju, št. Kt/1/1282/07 z dne 14. 12. 2007 (list. št. 9 – 57) na strani 43 besedilo v točki VIII v drugem odstavku od besede „konopljo“ do konca stavka in na strani 46 celoten drugi odstavek, iz obrazložitve sklepa Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. I K 57522/2012 z dne 7. 3. 2016 (list. št. 58 – 63) na strani 2 v 3. vrstici drugega odstavka besedilo od številke „334“ do konca stavka, na strani 9 sklepa besedilo v 11. točki v 2. vrstici od številke „334“ do konca stavka, na strani 10 sklepa besedilo v 1. vrstici od besede „dve“ do konca stavka in na strani 11 sklepa besedilo v 3. vrstici od besede „zaseg“ do konca stavka; 3) iz priloženega spisa I Kpd 1130/2007: poročilo o opravljeni hišni preiskavi št. D 1408630 (3A332-1) PU C. z dne 3. 7. 2007 (list. št. 5 – 6), zapisnik o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča, št. 3A332-1 z dne 3. 7. 2007 (list. št. 7 – 10), 4) iz priloženega spisa I Kpd 1131/2007: zapisnik o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča, št. 3A332-1 z dne 3. 7. 2007 (list. št. 6 – 9), 5) predmete: SIM kartica podjetja M. d.d., serijske številke 051283228261, mala torbica (mošnjiček) na zadrgo rdeče – zelene barve z manjšo količino posušenih rastlinskih delcev zeleno rjave barve, mobi paket Mobi Plavček z vsebino: mobilni telefon Philips, IMEI številke 449683502007800, certifikat za mobilno številko 031 881-448 in dokument s PIN in PUK kodo ter ovojnica z dokumenti za mobilno številko 031 495-258, certifikat za mobilno številko 031 495-258 ter dokument s PIN in Puk kodo, mobilni aparat znamke Sony Ericsson J 210i, IMEI številke 357269000079988 v originalni embalaži s polnilcem, baterijo in garancijski list št. 280997 z dne 18. 6. 2007, paket mobilnega telefona znamke Samsung SGH 500, IMEI številke 355909004064625 z dokumentacijo, mobi paket z vsebino: mobilni telefon znamke Motorola W 375, z vstavljeno SIM kartico oznake Mobitel, serijske številke 060456581521, mobilni telefon znamke Sony Ericsson, IMEI številke 356194009311821, PVC paketek z napisom GHE, Bio Magix, v katerem je rjavi prah, mobilni telefon znamke Motorola, IMEI številke 353003012267651, z vstavljeno SIM kartico serijskih številk 0604 5666 1216, mobi paket Mobi Čebelar z vsebino: dokumentacija za mobilno številko 041 963 – 988 (certifikat, PIN in PUK koda), garancijski list za mobilni telefon Nokia 6030 IMEI številke 353929014822830, dokumentacija za mobilno številko 031 576 – 464 (certifikat, PIN in PUK koda), dva komada sadike zelene rastline višine cca 40 cm, 332 komadov sadik zelene rastline višine od 3 – 30 cm, posajene v lončkih. Pod točko II. izreka sklepa je predsednica senata odredila, da se navedene listine po pravnomočnosti sklepa zaprejo v poseben ovitek in se hranijo ločeno od drugih spisov, pod točko III. pa je predlog za izločitev dokazov v preostalem delu zavrnila.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožila obtoženčeva zagovornica. Uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 8. in 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter kršitve 22., 25., 29., 35., 37. in 38. člena Ustave RS. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izločitev listin in dokazov v celoti ugodi podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Predlog za izločitev nedovoljenih dokazov, ki so predmet pritožbenega odločanja, je substitut tedanjega zagovornika obtoženega .B Ž. podal na predobravnavnem naroku 17. 10. 2012. Izhajal je iz prepričanja, da so bili zatrjevani nedovoljeni dokazi pridobljeni na podlagi izvajanja treh preiskovalnih dejanj in sicer: 1) hišne preiskave na naslovu Č. 25 v C. (214. člen ZKP), 2) prepisovanja zvočnih posnetkov izvajanja prikritega preiskovalnega ukrepa nadzora elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem (150. člen ZKP) in 3) izvajanja prikritega preiskovalnega ukrepa tajnega opazovanja (149.a člen ZKP). Nezakonitost hišne preiskave je zagovornik videl v okoliščini, da je bila opravljena na naslovu, za katerega so organi pregona domnevali, da gre za obtožencu lastno stanovanje, kar pa ni bilo. Lastnik stanovanja je bil S. K., obtoženec pa na tem naslovu ni imel prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča. O hišni preiskavi ni bil obveščen lastnik stanovanja, zaradi česar je bila opravljena v nasprotju z določili ZKP in so tako nedovoljeni vsi dokazi, ki so bili pri teh hišni preiskavi pridobljeni, pa tudi dokazi, ki so bili pridobljeni na podlagi njih. Nedovoljenost prepisov zvočnih posnetkov prisluhov je zagovornik zatrjeval, ker naj ne bi bilo mogoče preveriti ali vsebina prepisov ustreza vsebini zvočnih posnetkov, ker naj državno tožilstvo ne bi več razpolagalo z zvočnimi posnetki. Dokazi, pridobljeni s prikritim ukrepom tajnega opazovanja pa naj bi bili nedovoljeni, ker kot navaja predlagatelj „iz ugotovitev policistov in kriminalistov, ki so jih pridobili tekom izvajanja tega ukrepa nakazujejo na to, da policisti pri izvajanju navedenega ukrepa niso upoštevali vseh določil ZKP; iz same vsebine ugotovitev policistov in kriminalistov, pridobljenih tekom izvajanja ukrepa pa ne izhaja oziroma ni potrjen utemeljen sum, da bi obtoženec dejansko storil dejanja za katera je bil takrat osumljen, da jih izvršuje in katera se mu v predmetnem postopku očitajo“.

5. V skladu z določbo 285.d člena ZKP morajo biti predlogi za izločitev nedovoljenih dokazov konkretizirani in obrazloženi. Če se predlaga izločitev dokaza, je treba navesti razloge, zakaj naj bi bil v obtožnici predlagani dokaz nedovoljen. V skladu z določbo prvega odstavka 285.e člena ZKP o predlogih obrambe za izločitev nedovoljenih dokazov odloči predsednik senata po opravljenem predobravnavnem naroku. Po drugem odstavku 285.e člena ZKP predsednik senata o teh predlogih odloči s sklepom zoper katerega je dopustna pritožba na višje sodišče. Če stranke ne predlagajo izločitve dokazov, predsednik senata pa ugotovi, da so v spisih zapisniki, obvestila ali drugi dokazi, ki se po določbah 83. člena ZKP morajo izločiti, po uradni dolžnosti s sklepom odloči o izločitvi teh dokazov, za katere je ugotovil, da so nedovoljeni. Nikakor pa citirane postopkovne določbe predsedniku senata ne nalagajo dolžnosti, da s sklepom iz tretjega v zvezi z drugim odstavkom 285.e člena ZKP po uradni dolžnosti izda sklep o tem, da določenih dokazov ni treba izločiti in pri tem utemeljuje razloge za takšno odločitev.

6. Obramba je imela možnost in dolžnost zahtevati izločitev posameznih dokazov na predobravnavnem naroku. Stranka, ki zahteva izločitev dokazov, mora zadostiti trditvenemu bremenu in sicer mora navesti, s katerim ukrepom in na kakšen način je kršen zakon, tega bremena ne more prevaliti na sodišče, naj samo ugotavlja zakonitost odredb istega sodišča oziroma državnega tožilstva in o tem brez ustrezno konkretiziranega predloga navaja razloge v sklepu po drugem odstavku 285.e člena ZKP, še zlasti če po uradni dolžnosti ni prišlo do spoznanja, da bi bilo treba določene dokaze, ki jih obramba ni navedla v svojem predlogu, izločiti kot nedovoljene. Prekluzija, ki je nastopila v obravnavanem primeru glede zahteve za izločitev dokazov, ni ovira, da obramba ne bi smela v pritožbi zoper sodbo uveljavljati kršitev po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP1. Seveda pa bo tudi samo sodišče, če bo tekom glavne obravnave prišlo do drugačnega zaključka, lahko na podlagi določbe četrtega odstavka 340. člena ZKP postopalo po uradni dolžnosti ali pa tudi na predlog strank pred koncem dokaznega postopka in s sklepom iz spisa izločilo nedovoljene dokaze, s to razliko, da bo tak sklep dopustno izpodbijati le s pritožbo zoper sodbo. Povedano drugače, res je sicer, da je sodišče dolžno na kršitve ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin po uradni dolžnosti paziti tekom celotnega postopka, v vseh njegovih fazah, vendar pa če takšnih kršitev ne ugotovi po uradni dolžnosti, stranke pa jih ne zatrjujejo na v kazenskem postopkovniku predpisan konkretiziran način, potem sodišče v sklepu po drugem oziroma tretjem odstavku 285.e člena ZKP ni dolžno po uradni dolžnosti utemeljevati zakaj šteje, da določeni dokazi niso nedovoljeni. Prav tako pa stranke v postopku niso upravičene navajati nove ter širiti že podane ekskluzijske predloge šele v fazi pritožbenega postopka, saj se do takšnih navajanj sodišče prve stopnje niti ni moglo opredeliti.

7. Glede prvega predloga za ekskluzijo nedovoljenih dokazov in sicer tistih, ki so bili pridobljeni na podlagi hišne preiskave, opravljene dne 3. 7. 2007 po odredbi dežurnega preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Celju z dne 30. 6. 2007, opr. št. I Kpd 1130/2007, se je sodišče prve stopnje pravilno opredelilo pod točko 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa in se pri tem sklicevalo na sklep Višjega sodišča v Kopru z dne 1. 12. 2016, opr. št. II Kp 57522/2012. Ta predlog je zavrnilo kot neutemeljen, saj za zakonitost hišne preiskave zadostuje, da je pri njeni izvedbi navzoč tisti, v čigar varovano pravico (zasebnost) se posega. To je stanovalec oziroma dejanski uporabnik stanovanja in drugih prostorov, ne glede na to ali jih uporablja kot lastnik ali imetnik. Dejanski uporabnik stanovanja pa je bil v času hišne preiskave obtoženi B. Ž. in je bilo zahtevi iz prvega odstavka 216. člena ZKP zadoščeno že z zagotovitvijo njegove navzočnosti kot porabnika stanovanja pri izvedbi hišne preiskave.

8. V nadaljevanju odločanja o ekskluzijskem predlogu pa je sodišče prve stopnje v skladu z napotili zgoraj citiranega sklepa Višjega sodišča v Kopru opravilo še uradni preizkus odredbe za hišno preiskavo v smislu doseganja standardov njene obrazloženosti, kot so jih začrtale odločbe Ustavnega sodišča RS z dne 11. 4. 1996, št. U-I-18/93, z dne 9. 6. 2016, št. Up 1006/13, Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Dragojević proti Hrvaški in druge. Sodišče prve stopnje je pod točko 15 obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno zaključilo, da je v predmetni odredbi izostala sodnikova presoja oziroma konkretno pojasnilo, na podlagi česa ocenjuje, da so podani utemeljeni razlogi za sum, da je obtoženi storil očitano mu kaznivo dejanje ter sodnikova utemeljitev, zakaj je neogibno potrebno zbiranje dokazov na takšen način. Po oceni prvega sodišča, s katero sodišče druge stopnje soglaša, je preiskovalni sodnik v predmetni odredbi le povzel navedbe iz zaprosila Policijske uprave Celje, pri tem pa se s temi zadovoljil, ne da bi opravil kritične in poglobljene presoje predloženega mu dokaznega gradiva. Posledica takšne presoje prvega sodišča v izpodbijanem sklepu je bila, da je pod točko I. izločilo kot nedovoljene vse dokaze, ki so povezani s hišno preiskavo z dne 3. 7. 2007. Ta del prvostopenjskega sklepa pritožnica niti pritožbeno ne izpodbija.

9. Prav tako pritožnica pritožbeno ne izpodbija niti zaključkov prvega sodišča, argumentiranih pod točko 45 obrazložitve sklepa. V tem delu obrazložitve je sodišče prve stopnje kot neutemeljen zavrnilo očitek iz predloga za ekskluzijo dokazov, češ da so prepisi zvočnih posnetkov prisluhov nezakoniti, ker naj državno tožilstvo več ne bi razpolagalo z zvočnimi posnetki. Pri utemeljevanju svojih zaključkov se je sodišče prve stopnje sklicevalo na izpovedbe kriminalista B. H., glede katerih je zaključilo, da ni nobenega razloga, da jim ne bi sledilo. Predlagatelj izločitve nedovoljenih dokazov pa niti v tem delu svojega predloga ni podrobneje konkretiziral. 10. Zadnji o treh ekskluzijskih predlogov se je nanašal na izločitev vseh dokazov, ki so bili pridobljeni na podlagi izvajanja prikritega ukrepa tajnega opazovanja po 149.a členu ZKP. Predlagatelj ekskluzije je v predlogu navajal, da je ta ukrep „sicer imel podlago v odredbi pristojnega državnega tožilstva“, pri njegovem izvajanju pa naj policisti ne bi upoštevali vseh določil ZKP. Iz izvajanja ukrepa naj po predlagatelju ne bi izhajal „utemeljen sum“, da bi obtoženec storil dejanja katerih je bil osumljen. Predlagatelj torej v predlogu ni osporaval zakonitosti odredb za izvajanje prikritega ukrepa tajnega opazovanja, kaj šele tistih za izvajanje prisluhov, skliceval se je na nedoseganje višjega dokaznega standarda kot pa je dejansko potreben za izvajanje prikritih ukrepov po 149.a in 150. členu ZKP (utemeljeni razlogi za sum), prav tako ni konkretiziral katere od določb ZKP naj policisti ne bi upoštevali pri izvajanju ukrepa tajnega opazovanja. Glede takšnega, kot rečeno nekonkretiziranega predloga obrambe, se je sodišče prve stopnje smiselno opredelilo pod točkami 19 do 44 obrazložitve izpodbijanega sklepa, v katerih je, ko je pravilno ugotovilo, da je zgoraj povzeti predlog obrambe nekonkretiziran in ga kot takega ni mogoče sodno preizkusiti, povsem nepotrebno po uradni dolžnosti utemeljevalo zakonitost odredb, izdanih po 149.a členu ZKP in 150. členu ZKP ter dovoljenost dokazov, pridobljenih na njihovi podlagi.

11. Aktualna pritožba zagovornice pa je usmerjena prav v izpodbijanje zaključkov sodišča prve stopnje, do katerih je slednje prišlo po uradni dolžnosti, brez ustreznega predloga strank. Zagovornica namreč nasprotuje argumentom, ki jih je sodišče prve stopnje sprejelo po uradni dolžnosti in zastopa svoje stališče, da že odredba z dne 19. 1. 2007, opr. št. Pp 1/2007 ni obrazložena v smislu zahtev ESČP (zadeva Dragojević proti H.) in Ustavnega sodišča z dne 9. 6. 2016, št. Up 1006/13, ker naj ne bi bilo mogoče preizkusiti sodničine presoje o obstoju pogojev za poseg v pravico do komunikacijske zasebnosti iz 37. člena Ustave. Zahtevani dokazni standard utemeljenih razlogov za sum naj ne bi bil obrazložen v skladu z zahtevami uveljavljene sodne prakse. Enake razloge pritožnica zatrjuje za odredbo državnega tožilstva z dne 18. 1. 2007, št. Tu 34/2/07/1. Po odločbi Ustavnega sodišča z dne 6. 2. 2017, št. Up 326/14 za odredbe državnega tožilca veljajo isti kriteriji kot za sodne odredbe. Tudi odredbe izdane na podlagi določbe 149.b člena ZKP (pridobivanje t. i. prometnih podatkov) opr. št.: I Kpd 1720/2006, I Kpd 1497/2006, I Kpd 1395/2006, po mnenju pritožnice niso obrazložene v smislu zahtev sodbe ESČP v zadevi Dragojević proti Hrvaški in Ustavnega sodišča št. Up 1006/13. Ni razvidno, da bi bila pred posegom v zasebnost opravljena kakršnakoli sodna kontrola podatkov. Pritožnica podrobno argumentira v čem vidi nesorazmernost hrambe prometnih podatkov ter vztraja na stališču, da so vsi dokazi, pridobljeni na podlagi določila 149.b člena ZKP, kot tudi vsi prometni podatki in analize telefonskega prometa, upoštevaje tudi sodno prakso, ki izhaja iz sodb Sodišča Evropske unije v zadevi C-293/12 in C-594/12 z dne 8. 4. 2014 o neveljavnosti Direktive 2006/24/ES z dne 15. 3. 2006 ter C-623/17 in v združenih zadevah C-511/18, C-512/18 in C/520/18 z dne 6. 10. 2020, nedovoljeni dokazi, pridobljeni s kršitvijo 37., 38., člena Ustave RS, 8. člena EKČP ter 7., 8., 52. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

12. Kot je razvidno iz povzetka pritožbe, zagovornica v pritožbi nedovoljeno širi ekskluzijski predlog, podan v skladu z določbo drugega odstavka 285.d člena ZKP na predobravnavnem naroku 17. 10. 2012. V zgoraj povzetem delu je torej pritožba v trenutni fazi pritožbenega odločanja brezpredmetna. Seveda pa bo obramba lahko zatrjevane ekskluzijske razloge uveljavljala tudi na glavni obravnavi, sodišče prve stopnje pa se bo do njih moralo opredeliti v skladu z določbo četrtega odstavka 340. člena ZKP. Pravilnost takšnega sklepanja pritožbenega sodišča potrjuje že zgolj pritožbeni predlog, v katerem se zagovornica primarno zavzema za to, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni v celoti tako, da ugodi zahtevi za izločitev listin in dokazov, za katero pa je bilo že zgoraj pojasnjeno, da je povsem nekonkretizirana in v takšni obliki, kot je bila podana, neizvršljiva.

13. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo niti kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

14. Če bo za obtoženega nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep po tarifni številki 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

1 tako npr. sodba Vrhovnega sodišča RS, I Ips 7474/2013-202 z dne 4. 9. 2014