Jedro

Med postopkom kljub napačni navedbi priimka drugega dolžnika (izpust ene črke) očitno ni bilo nobenega dvoma o osebi drugega dolžnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Drugi dolžnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor (drugega dolžnika) zavrnilo (I. točka izreka). Drugemu dolžniku je naložilo, da je dolžan upniku v roku 8 dni povrniti 137,70 EUR stroškov izvršilnega postopka, po poteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2. Zoper tako prvostopno odločitev se po svojem pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje drugi dolžnik. Uvodoma izpostavlja, da je v razmerju do upnika nastopal zgolj kot porok prve dolžnice, zato nikoli ni in tudi danes ne razpolaga z listinami, vezanimi na kreditno razmerje med prvo dolžnico in upnikom. Že ob vložitvi ugovora zoper sklep o izvršbi je navedel, da mu ni poznan izvršilni naslov, na podlagi katerega je upnik vložil predlog za izvršbo. Ne strinja se s prvostopnim stališčem, da na podlagi takrat veljavne zakonodaje (prvega odstavka 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ) predlogu za izvršbo ni bilo potrebno priložiti izvršilnega naslova, na katerem je potrdilo o izvršljivosti, če je ta vložen pri sodišču, ki je o terjatvi odločalo na prvi stopnji. Pri tem naj bi sodišče spregledalo, da predlogu za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova v takem primeru sicer ni bilo treba predložiti potrdila o izvršljivosti, kljub temu pa je bilo še vedno potrebno in obvezno predložiti izvršilni naslov, na podlagi katerega se je vlagal predlog za izvršbo, česar upnik v obravnavani zadevi ni storil. Pritožnik nadalje izpostavlja, da je bil predlog za izvršbo vložen zoper drugo dolžnika z imenom „D.Š.“, drugi dolžnik pa je „D.Š.“. Predlog za izvršbo zato po prepričanju pritožnika ni bil popoln, zato naj bi prvostopno sodišče neutemeljeno dovolilo predlagano izvršbo. Nadalje pritožnik izpostavlja, da upnikov predlog ni utemeljen ne po temelju niti po višini, saj mu je prva dolžnica zatrdila, da je svojo obveznost do upnika v celoti izpolnila in o tem sodišču posredovala ustrezne listine, s katerimi drugi dolžnik, ki je nastopal zgolj kot porok, ne razpolaga. Sicer pa tudi upnik v dokaz svojih navedb v odgovoru na ugovor drugega dolžnika (ki slednjemu še do danes ni bil vročen) ni predložil ustreznega dokaza, da terjana terjatev še ni poravnana. Prvostopno sodišče tudi ni zavzelo nobenega stališča do ugovora prve dolžnice, ki naj bi bil po zatrjevanjih slednje vložen. Pritožnik smiselno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa v smeri ugoditve njegovemu ugovoru ter priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje ugovor drugega dolžnika kot neutemeljenega zavrnilo, saj v njem ni navedel razlogov, ki bi preprečevali izvršbo. Pravilnosti takega prvostopnega zaključka ne morejo omajati pritožbene navedbe drugega dolžnika, v katerih le-ta ponavlja ugovorne navedbe, da predlogu za izvršbo ni bil priložen izvršilni naslov, na podlagi katerega se je le-ta vlagal. S tem v zvezi je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da je bilo v skladu z 42. členom ZIZ v besedilu, veljavnem v času vložitve predloga za izvršbo in izdaje sklepa o izvršbi, predlogu za izvršbo treba priložiti izvršilni naslov v izvirniku ali overjenem prepisu, na katerem je potrdilo o izvršljivosti, le v primeru, če je bil predlog za izvršbo vložen pri sodišču, ki o terjatvi ni odločalo na prvi stopnji. Neutemeljeno je pritožnikovo stališče, da bi bilo potrebno predlogu za izvršbo v obravnavani zadevi, čeprav je bil predlog za izvršbo vložen pri sodišču, ki je o terjatvi odločalo na prvi stopnji, vendarle priložiti izvršilni naslov, čeprav brez potrdila o izvršljivosti. Že sama jezikovna razlaga 42. člena v času izdaje sklepa o izvršbi veljavnega ZIZ ne utemeljuje takega razumevanja zakonskega besedila, za katerega se zavzema pritožnik. Poleg tega je s tem v zvezi že sodišče prve stopnje utemeljeno opozorilo na načelno pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča z dne 30. 4. 2004, v skladu s katerim mora biti po načelu stroge formalne legalitete izvršilni naslov priložen predlogu za izvršbo, razen če gre za tak naslov, o katerem je odločalo sodišče, pri katerem se predlaga izvršba (prvi odstavek 42. člena ZIZ). Po vsem obrazloženem je neutemeljena pritožbena graja, da upnikov predlog za izvršbo ob vložitvi ni bil popoln, zaradi česar naj bi sodišče prve stopnje neutemeljeno dovolilo predlagano izvršbo.

5. Sicer pa je v obravnavani zadevi upnik odgovoru na ugovor (vloženemu dne 16. 9. 2013) priložil izvršilni naslov, na podlagi katerega je predlagal izvršbo - zamudno sodbo Okrajnega sodišča na P. s potrdilom o pravnomočnosti in izvršljivosti, izdano zoper prvo dolžnico in drugega dolžnika kot toženca. S tem je upnik ravnal v skladu s tretjim odstavkom 58. člena ZIZ(1) v besedilu, veljavnem v času vložitve odgovora na ugovor(2). ZIZ ne predvideva, da bi moral biti upnikov odgovor na ugovor vročen dolžniku.

6. V zvezi s pritožbenim izpostavljanjem napake pri navedbi priimka drugega dolžnika v predlogu za izvršbo (Š. namesto pravilno Š.), sodišče druge stopnje dodaja, da gre za očitno pisno pomoto v predlogu za izvršbo, medtem ko je bil v izvršilnem naslovu drugi dolžnik (takrat drugi toženec) pravilno naveden. Kljub navedeni pisni pomoti je bil drugemu dolžniku sklep o izvršbi v obravnavani zadevi na njegovem naslovu pravilno vročen (česar le-ta ne zanika), zoper njega je drugi dolžnik tudi pravočasno ugovarjal. Tako med postopkom kljub napačni navedbi priimka drugega dolžnika (izpust ene črke) očitno ni bilo nobenega dvoma o osebi drugega dolžnika, česar slednji tudi v pritožbi ne zatrjuje. Že v izpodbijanem sklepu pa je sodišče prve stopnje očitno pisno pomoto z navedbo pravilnega priimka drugega dolžnika ustrezno saniralo.

7. Za svoje v pritožbi ponovljene čisto pavšalne ugovorne navedbe, da naj bi prva dolžnica upniku dolg že v celoti poravnala (s čimer je smiselno uveljavljal prenehanje terjatve po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ), drugi dolžnik ni predložil nobenih dokazov, zato mu sodišče prve stopnje povsem utemeljeno ni sledilo. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moral upnik dokazati zatrjevano negativno dejstvo, da izterjevana terjatev, glede katere razpolaga z izvršilnim naslovom, še ni poravnana. Izvršilno sodišče je vezano na izvršilni naslov, v izvršilnem postopku mora terjatev, ki izhaja iz izvršilnega naslova, prisilno izvršiti. V okviru ugovora dolžnika lahko le presoja morebitne razloge, ki preprečujejo izvršbo (55. člen ZIZ), le-ti pa se v obravnavani zadevi niso izkazali za utemeljene.

8. Po vsem obrazloženem in ker sodišče druge stopnje tudi ob uradnem preizkusu zadeve po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ ni zasledilo po uradni dolžnosti upoštevnih niti v pritožbi zgolj pavšalno uveljavljanih bistvenih kršitev procesnih določb niti zmotne uporabe materialnega prava, je vse navedeno narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega prvostopnega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Ker drugi dolžnik s pritožbo ni uspel, krije v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Op.št. (1): V odgovoru na ugovor mora upnik navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.

Op.št. (2): Določbo o obrazloženosti odgovora na ugovor (tretji odstavek 58. člena ZIZ) je uvedla že novela ZIZ-E (Uradni list RS št.115/2006).