Jedro

Iz obrazložitve sodbe prvostopenjskega sodišča smiselno izhaja, da je zavrnilo izvedbo dokazov z zaslišanjem predlaganih prič iz razloga, ker tožena stranka ni podala pravno relevantnih trditev, ki naj bi jih zaslišane priče potrdile. Zato očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo „prvostopenjsko sodišče storilo, ko naj bi opustilo obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga“, ni podana.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanih 1., 3. in 4. točki izreka potrdi.

II. Pritožnik nosi sam svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 95395/2011 z dne 4. 7. 2011 v 1. točki izreka v delu, kjer nalaga toženi stranki, da v roku 8 dni plača tožeči stranki glavnico 5.000,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2011 do plačila in v 3. točki izreka (1. točka izreka). Sklep o izvršbi je razveljavilo v delu, ki nalaga toženi stranki plačilo glavnice 198,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 6. 2011 dalje in zakonske zamudne obresti od glavnice 5.000,59 EUR od 24. 6. 2011 do 1. 7. 2011 in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (2. točka izreka). Ugotovilo je, da ne obstaja terjatev tožene stranke do tožeče stranke v višini 4.035,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 6. 2012 dalje (3. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki 877,73 EUR stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (4. točka izreka).

2. Tožena stranka je proti 1., 3. in 4. točki izreka pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne, tožeči stranki pa naloži povrnitev vseh pravdnih in pritožbenih stroškov tožene stranke. Podrejeno pritožbenemu sodišču predlaga, da sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavi ter mu zadevo v tem obsegu vrne v novo sojenje.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da sta pravdni stranki dne 1.6. 2011 sklenili Pogodbo o poslovnem sodelovanju, s katero se je tožnik zavezal k vodenju recepcijskega oddelka, za katerega se je toženec zavezal plačati 11,00 EUR na uro in potne stroške 12,00 EUR na dan. Pogodba je bila sklenjena 1. 6. 2011 in 13. 6. 2011 odpovedana. Glede na to, da je tožeča stranka izstavila račun tudi za opravljena dela v mesecu maju, tožena stranka pa mu je ugovarjala, da je nepopoln, ker iz njega ni razvidna vrednost urne postavke, manjkajo pa tudi dokazila o dejansko opravljenem delu v obliki urne liste ter dokazila o stroških čistilnice, je zaključilo, da naj bi bilo očitno, da je tožeča stranka že prej izvajala enake storitve.

6. Prvostopenjsko sodišče torej ni zaključilo, da se Pogodba o poslovnem sodelovanju z dne 1. 6. 2011 uporablja tudi za presojanje pravnega razmerja med pravdnima strankama pred njeno sklenitvijo, kot to zmotno meni pritožnik. Ker tožena stranka ni trdila, da s tožečo stranko v mesecu maju ni bila v poslovnem razmerju, temveč je izstavljenemu računu za opravljena dela v mesecu maju ugovarjala le s trditvami, da ni popoln, se zaključki prvostopenjskega sodišča, da sta bili pravdni stranki v poslovnem razmerju tudi v mesecu maju 2011, izkažejo kot pravilni.

7. Pritožnik sam trdi, da je bila Pogodba, sklenjena dne 1. 6. 2011, odpovedana 13. 6. 2011. Zato ne more biti uspešen s trditvami, da sta računa (oziroma račun št. 6/11 z dne 16. 6. 2011) zaradi odpovedi izdana neutemeljeno, saj sta bila izdana za opravljene storitve do dneva odpovedi pogodbe.

8. Pritožbeno sodišče soglaša z oceno prvostopenjskega sodišča, da je razpored ur, ob pavšalnem ugovoru tožene stranke, da tožeča stranka ni opravila toliko ur, kot bi jih morala po razporedu, zadosten dokaz o tem, koliko ur recepcijskega dela je opravila. Tožena stranka bi namreč morala podati konkretnejše trditve o tem, zakaj dvomi, da tožeča stranka ni opravila toliko ur recepcijskega dela, kot jih je zaračunala.

9. Pritožbeno sodišče ne more soglašati s stališčem pritožnika, da razpored dela, ob danih trditvah tožene stranke, ne more biti dokaz o tem, da je tožeča stranka zaračunano delo res opravila, zgolj iz razloga, ker je bila tožeča stranka zadolžena za pripravo teh listin kot vodja recepcije sama.

10. Ker tožena stranka ni pojasnila, zakaj meni, da tožeča stranka zaračunanih ur recepcijskega dela ni opravila, dokazovanje z zaslišanjem zakonitega zastopnika tožene stranke G. J. in priče K. A., ki naj bi povedala, da tožeča stranka zaračunanih storitev v resnici ni opravila, ni bilo potrebno, saj priče ne morejo dopolnjevati pomanjkljive trditvene podlage. Očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.

11. Navedeno velja tudi za pritožnikove trditve, da bi navedeni priči lahko izpovedali o tem, zakaj je bil račun št. 05-11 zavrnjen, in da ni imel zahtevanih prilog. Tožena stranka niti v pritožbi niti v postopku pred sodiščem prve stopnje ni pojasnila, katere priloge ima s tem v mislih. Šele v pritožbi tudi trdi, da je bila tožeča stranka glede na določbo 771. člena Obligacijskega zakonika (OZ) zavezana dajati toženi stranki račun o opravljenem poslu oziroma izdelati poročilo in obračun o opravljenih storitvah, česar nikoli ni storila. Gre za nedopustne pritožbene novote, ki jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj tožena stranka ne trdi, zakaj tega ni navedla oziroma brez svoje krivde ni mogla navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP).

12. Iz obrazložitve sodbe prvostopenjskega sodišča smiselno izhaja, da je zavrnilo izvedbo dokazov z zaslišanjem predlaganih prič iz razloga, ker tožena stranka ni podala pravno relevantnih trditev, ki naj bi jih zaslišane priče potrdile. Zato očitana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo prvostopenjsko sodišče storilo, ker naj bi „opustilo obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga“, ni podana.

13. Slednje velja tudi glede predlaganih dokazov za zaslišanje prič v zvezi s pobotnim ugovorom tožene stranke. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi prvostopenjskega sodišča, da je tožena stranka premalo konkretizirano povedala, kdaj in s katerimi dejanji naj bi tožeča stranka povzročila škodo in v kakšni višini. Pritožbeno sodišče pritrjuje prvostopenjskemu sodišču, da sodišče samo iz predloženih listin ne more iskati pravotvornih dejstev. Niti le-teh ne more pojasnjevati predlagana priča niti jih v zvezi z ugotavljanjem škode ne more ugotavljati izvedenec. Zato izvedba dokaza z izvedencem ekonomsko finančne stroke, ki naj bi škodo ovrednotil, ni bila potrebna.

14. Prvostopenjsko sodišče je toženo stranko dvakrat pozvalo, da konkretizira posamezna škodna dejanja oziroma posamezne stornacije rezervacij in kakšna škoda naj bi iz njih nastala in naj navede dejstva, na katerih temelji svoj zahtevek. Vendar pa je tožena stranka odgovorila le, da so posamezni škodni dogodki nastali v obdobju od 21. 5. 2010 do 16. 6. 2011, ko je tožeča stranka upravljala z aplikacijo za vodenje rezervacij, pri čemer so datumi konkretnih škodnih dogodkov razvidni iz že priloženih izpisov računalniških oken, ekranov, ter da drugih navedb nima. S tem je prvostopenjsko sodišče zadostilo zahtevi po materialnem procesnem vodstvu, očitki pritožnika v tej smeri pa niso utemeljeni.

15. Ob povedanem se izkaže, da uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, niti ni pritožbeno sodišče našlo nobenega od tistih, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

16. Zato je pritožbo tožene stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1, 3. in 4. točka izreka) potrdilo (353. člen ZPP). Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

17. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, nosi sama svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).