Jedro

Tožnica mora povrniti stroške BPP, saj je v postopku delno uspela in je na podlagi sodne poravnave pridobila premoženje oziroma dohodke, nasprotna stranka pa stroškov za BPP, zaradi sklenjene sodne poravnave, ni dolžna povrniti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je s prvo točko izreka izpodbijanega sklepa odločila, da je tožnica dolžna v roku 15 dni od prejema tega sklepa na navedeni račun Okrožnega sodišča v Kopru plačati znesek v višini 2.115,24 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka 15 dnevnega roka dalje do plačila, z 2. točko izreka izpodbijanega sklepa pa je odločila, da je vračilo začasno založenih sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) prihodek proračuna Republike Slovenije.

V obrazložitvi navaja, da je bila tožnici z odločbo opr. št. BPP 489/2006 z dne 13. 7. 2006 odobrena redna brezplačna pravna pomoč v obliki sestave tožbe in kot oprostitev plačila potrebnih stroškov v pravdnem postopku zaradi ugotovitve skupnega premoženja in deleža na njem. Pravdni postopek, v zvezi s katerim je bila tožnici dodeljena BPP, je bil zaključen s sklenitvijo sodne poravnave, s katero se je A.A. zavezal, da bo tožnici izplačal znesek v višini 3.000,00 EUR. Pravdne stranke so se hkrati dogovorile, da vsaka nosi svoje stroške postopka. Iz naslova odobrene brezplačne pomoči je bilo tožnici izplačanih 393,28 EUR in 1.721,96 EUR po sklepih z dne 16. 3. 2007 in 8. 1. 2009. Toženka ugotavlja, da je tožnica z odpovedjo zahtevku za povrnitev stroškov postopka preprečila nastop subrogacije v korist države (46. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči, v nadaljevanju ZBPP), zaradi česar je ob pridobitvi premoženja oziroma dohodkov postala glavna zavezanka nasproti države (48. členu ZBPP).

Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je s sodno poravnavo prejela dogovorjeno premoženje, vendar to ne pomeni, da je v postopku uspela. Pojasnjuje, da je vložila zahtevek v višini 12.500,00 EUR, s poravnavo pa je dobila le 3.000,00 EUR, kar pomeni, da je spor pretežno izgubila. Poleg tega meni, da toženka ni imela zakonske podlage za izdajo izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti. Pripominja še, da ZBPP določa, da terjatev pripada Republiki Sloveniji in ne toženki. Sklicuje se na 49. člen ZBPP in poudarja, da se njeno premoženjsko stanje ni izboljšalo, kvečjemu poslabšalo. Poleg tega meni, da je izpodbijana odločitev v nasprotju z načelom enakopravnosti iz 1. člena ZBPP. Poudarja, da takšna ureditev povzroča nove, drage, dolgotrajne postopke, ki tečejo na račun državnega proračuna. Poleg tega meni, da je glede na to, da z zahtevkom ni uspela v celoti, v bistveno slabšem položaju kot tisti, ki z zahtevkom uspe v celoti. Pri ureditvi povračila zakon ne upošteva ekonomskega merila, ki mora biti izpolnjeno za dodelitev BPP, zaradi česar sodno varstvo pravic socialno šibkim strankam ni zagotovljeno, kar je v neskladju z 22. členom Ustave. Poudarja, da je finančno ogrožena oseba in da zneska, ki ga je prejela leta 2008, nima več, saj ga je porabila za preživetje. Živi v podnajemniškem stanovanju z minimalnimi prihodki. Predlaga ugoditev tožbi in odpravo izpodbijane odločbe ter povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se strinja z razlogi izpodbijane odločbe, s katerimi je toženka utemeljila odločitev, da mora tožnica povrniti stroške BPP, ker je v postopku delno uspela in je na podlagi sodne poravnave pridobila premoženje oziroma dohodke, nasprotna stranka pa stroškov za BPP zaradi sklenjene sodne poravnave ni dolžna povrniti. Sodišče se na te razloge sklicuje in jih ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Glede na tožbene navedbe pa še dodaja: Prvi odstavek 48. člena ZBPP določa, da je v primeru, če je upravičenec do BPP delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti RS razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka, oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona.

V obravnavanem primeru zaradi sklenjene poravnave, s katero je tožnica pristala, da nosi svoje stroške postopka, terjatev do nasprotne stranke ni nastala, zato tudi ni mogla preiti na Republiko Slovenijo v skladu z določbo 46. člena ZBPP. S tem pa je tožnica glede na povsem enotno sodno prakso postala glavna zavezanka za izpolnitev obveznosti za vračilo stroškov, izplačanih za brezplačno pravno pomoč, v celotni višini izplačanih stroškov.

Takšna razlaga je tudi v skladu z namenom brezplačne pravne pomoči po ZBPP, ki je v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. Gre torej za institut, ki zagotavlja dostop do sodišča tudi socialno šibkim strankam in ne avtomatičnega pokrivanja vseh stroškov postopka socialno šibkim osebam ne glede na izid postopka, za katerega je BPP dodeljena. Takšna ureditev pa po presoji sodišča ni niti notranje niti ustavno neskladna.

Vračilo je po določbah 48. člena ZBPP vezano na pridobitev premoženja ali dohodkov na podlagi pravnomočne sodne odločbe, izdane v zadevi, za katero je bila BPP dodeljena. Pri tem od upravičenca do BPP ni dopustno terjati več, kot je v postopku dejansko dobil. Podlaga za določitev obveznosti tožnici je torej v 48. členu ZBPP, zato ni utemeljen tožbeni ugovor, da izpodbijana obveznost tožnice z zakonom ni predpisana in da ni podlage za vodenje postopka po uradni dolžnosti.

V zadevi ni sporno, da je toženka iz naslova dodeljene BPP izplačala znesek 2115,24 EUR, in sicer 393,28 EUR za stroške odvetnice po sklepu z dne 16. 3. 2007 in 1721,96 EUR za stroške odvetnice po sklepu z dne 8. 1. 2009. Prav tako pa tudi ni sporno, da je tožnica na podlagi sklenjene sodne poravnave od nasprotnega udeleženca prejela znesek 3000,00 EUR, ki ji je pripadel po navedeni sodni poravnavi.

S pridobitvijo zneska 3000,00 EUR iz naslova sklenjene sodne poravnave je tožnica v postopku, v katerem ji je bila dodeljena BPP, delno ali v celoti uspela, ne glede na to, koliko je znašal njen tožbeni zahtevek, s tem pa je nastala tudi njena dolžnost povrnitve stroškov iz 48. člena ZBPP. Navedba, da je navedeni znesek že v celoti porabila in da z njim več ne razpolaga, ne drugačno odločitev ne vpliva.

Ker iz izpodbijane odločbe nesporno izhaja, da je vračilo založenih sredstev prihodek proračuna Republike Slovenije, je neutemeljen tožbeni ugovor, da izpodbijana odločba kot upravičenca določa organ za BPP. Tudi sicer pa tožnica s tem ugovorom ne varuje kakšne svoje pravice ali pravne koristi.

Ker je podlaga za izdajo izpodbijane odločbe 48. in ne 49. člen ZBPP, je neutemeljeno sklicevanje toženke na neizpolnjevanje pogoja iz 49. člen ZBPP (sprememba premoženjskega stanja).

Neutemeljen pa je tudi tožbeni ugovor, da je glede na to, da je s tožbenim zahtevkom le delno uspela, v slabšem položaju od tistih, ki so z zahtevkom uspeli v celoti. Tožnica bi se, glede na to, da je višina tožbenega zahtevka povsem v avtonomiji stranke same, morala primerjati s tistimi, ki so postavili zahtevek v višini 3000,00 EUR in s tem zahtevkom uspeli v celoti, s temi pa je povsem v enakopravnem položaju.

Ugovore, s katerimi tožnica uveljavlja svoj težak socialni položaj, pa bo lahko uveljavljala v postopku izvršbe. Poleg tega sodišče pripominja, da je iz upravnega spisa razvidno, da je z vlogo, ki jo je toženka prejela 18. 8 2009, predlagala tudi odpust dolga, o kateri še ni bilo odločeno.