Jedro

Zapisnik o inšpekcijskem pregledu je prvi akt, s katerim se inšpekcijski postopek začne. Morebitna prijava pa ne pomeni začetka inšpekcijskega postopka in je tudi ni mogoče šteti za informacijo javnega značaja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je upravni organ prve stopnje odločil, da se ne ugodi predlogom inšpekcijskega zavezanca A.A. z dne 14. 3. 2012, 30. 3. 2011 in 3. 4. 2011 za pridobitev prijav iz upravnega spisa št. 356-02-72/04. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedel, da je inšpekcijski zavezanec A.A. dne 14. 3. 2011 upravnemu organu prve stopnje postal zaprosilo za pridobitev prijav inšpekcijskemu organu. V svoji vlogi je navedel, da tovrstni postopek prikrivanja prijavitelja ni potreben, saj bi lahko prijavo kopirali v celoti brez osebnih podatkov prijavitelja. Dne 30. 3. 2011 je na zapisnik ponovno podal zahtevo in pri tem navedel, da upravni organ prve stopnje nima nikakršnega pravnega temelja zato, da ne bi kopiral anonimne prijave, saj sam element anonimnosti izpostavlja anonimnost prijavitelja. Dne 3. 4. 2011 pa je inšpekcijski zavezanec poslal urgenco in ponovno zahtevo za vročitev že navedenih prijav.

Upravni organ prve stopnje je navedene zahteve zavrnil upoštevaje 16. člen Zakona o inšpekcijskem nadzoru, ki od inšpektorja zahteva, da mora varovati tajnost s katero se seznani pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora. V drugem odstavku 16. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru pa je tudi določeno, da je inšpektor dolžan varovati tajnost vira prijave in vire drugih informacij, na podlagi katerih opravlja inšpekcijski nadzor. Zato je na podlagi določbe 26. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju besedila ZGO-1) in 16. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju besedila ZIN) odločil, da se predlogu inšpekcijskega zavezanca ne ugodi.

Upravni organ druge stopnje je v 2. točki odločbe št. 0612-160/2011-21 z dne 16. 9. 2011 zavrnil pritožbi tožečih strank zoper izpodbijani sklep gradbenega inšpektorja Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Ljubljana. V obrazložitvi svoje odločitve je navedel, da prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v smislu 82. člena Zakona o splošnem upravnem postopku niso dokumenti zadeve, ki bi jih stranka imela pravico pregledovati, prepisovati ali preslikati, saj se postopek v konkretni zadevi začne, ko gradbeni inšpektor opravi konkretno dejanje, zato je po presoji pritožbenega organa upravni organ prve stopnje sicer pravilno odločil, vendar pri tem ni uporabil pravilne pravne podlage iz 82. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.

Tožeči stranki v tožbi izpodbijata sklep upravnega organa prve stopnje z dne 6. 4. 2011. V tožbi navajata, da sta prepričani, da v demokratično urejeni Republiki Sloveniji ni mogoče izvesti kakršnegakoli pravnega postopka zoper državljana Republike Slovenije, če le ta ni seznanjen z vsebino očitkov zoper njega, posledično jima je kot državljanoma Republike Slovenije, ki nista bila seznanjena z vsebino očitkov, kratena možnost uveljavljanja njunega pravnega interesa. V nadaljevanju navajata razloge zaradi katerih sta vložila tožbe zoper druge odločitve istega upravnega organa v zvezi z vpogledom v upravni spis in rušenjem njunega že vseljenega objekta na naslovu ..., s katerimi jima je bila povzročena materialna škoda v približni višini 500.000,00 EUR.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in sodišču predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Tožba ni utemeljena.

Predmet odločanja v zadevi je zavrnitev zahteve za vpogled prijave črne gradnje upravnemu organu prve stopnje. Iz upravnega spisa izhaja, da je prvotožeča stranka podala tri zahteve za vpogled spisa, ki pa niso bile dane na podlagi določb Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljnjem besedilu ZDIJZ).

Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju besedila ZUP) v prvem odstavku 82. člena med drugim določa, da imajo stranke pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. To pravico pa ima tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist (čl. 82/2 ZUP). Skladno z določbami 126. člena ZUP začne pristojni organ postopek po uradni dolžnosti, če tako določa zakon. Vloge občanov in organizacij ter opozorila inšpekcijskih organov niso zahteve za uvedbo inšpekcijskega postopka, ampak glede na tretji odstavek 24. člena ZIN le pobude organu, da uvede postopek po uradni dolžnosti. Ker gre v obravnavanem primeru za inšpekcijski postopek, ki se vodi po uradni dolžnosti, se ta postopek, glede na določbo prvega odstavka 127. člena ZUP, začne ko opravi pristojni inšpekcijski organ v ta namen kakršnokoli dejanje. Zapisnik o inšpekcijskem pregledu pa je prvi akt s katerim se inšpekcijski postopek začne.

Upoštevaje zgoraj navedeno in določbe ZIN, po katerih mora inšpektor varovati tajnost, s katero se seznani pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora in dolžnost inšpektorja, da varuje tajnost vira prijave in vira drugih informacij, na podlagi katerih je opravil inšpekcijski nadzor (drugi odstavek 16. člena ZIN) upravni organ prve stopnje utemeljeno ni ugodil zahtevi za vpogled prijave črne gradnje, čeprav je uporabil napačno pravno podlago, saj bi tako kot je ugotovil že upravni organ druge stopnje, v zadevi moral odločati na podlagi določb 82. člena ZUP.

Prijava črne gradnje pa, kot je bilo že navedeno tudi ne pomeni začetka inšpekcijskega postopka, zato je ni mogoče šteti za informacijo javnega značaja. Po določbi 4. člena ZDJIZ je informacija javnega značaja informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Glede na navedeno in upoštevaje sodno prakso Vrhovnega sodišča RS (sodba X Ips 775/2006) morebitne prijave za začetek inšpekcijskega postopka tako ni mogoče šteti za informacijo javnega značaja.

Glede na navedeno je sodišče tožbo tožečih strank kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, po tem, ko je ugotovilo, da je izpodbijani akt pravilen in na zakonu utemeljen.