Jedro

Toženec dejstva, da naj bi izročena gotovina 10.000 EUR predstavljala aro za nakup traktorja, ni dokazal.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki (v nadaljevanju tožencu) naložilo plačilo 10.000 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 4. 5. 2017 dalje do plačila (I. točka izreka). Tožencu je naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke (v nadaljevanju tožnika) in določilo, da svoje stroške postopka nosi sam (II. točka izreka).

2. Zoper sodbo vlaga laično pritožbo toženec.

Sodišču prve stopnje očita, da navedbe in dejstva v sodbi ne držijo. Znesek 10.000 EUR ni bil plačan za svetovanje za pridobitev subvencije, pač pa kot ara za stroj WOODY 140, z namenom, da se zagotovi njegova dobava. Zaradi večjega števila drugih interesentov si je tožnik želel pridobiti prednost, saj ni bilo jasno kdaj bo lahko pridobil celoten znesek dogovorjenega predplačila. Navaja, da je imel tožnik naročen traktor WOODY 140 motor DEUTZ s standardom izpuha TIER3, za ta traktor pa subvencije ni bilo mogoče pridobiti, kar je bilo tožniku tudi pojasnjeno. Subvencije se namreč dajejo samo za nameravani in ne izvršeni nakup. Dogovor pa je bil tak, da bi zaradi dolgotrajnosti postopkov pri razpisih za subvencije tožnik prevzel traktor WOODY 140 s TIER3 standardom izpuha, v roku 1 leta pa bi mu pomagali pridobiti subvencijo za nakup novega traktorja WOODY 140 s standardom izpuha TIER4. Ko bi mu novega (kupljenega s subvencijo) dobavili, pa bi od njega odkupili rabljen traktor WOODY 140 TIER3. Trdi, da to bistveno dejstvo v pravdnem postopku sploh ni bilo izpostavljeno.

3. Tožnik odgovora na pritožbo ni podal. 4. Pritožba je neutemeljena.

5. V skladu s 350. členom ZPP1 sodišče druge stopnje preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Pritožbeno sodišče se v nadaljevanju opredeljuje le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za sprejeto odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP).

6. Kot je v obširni dokazni oceni2 pojasnilo že sodišče prve stopnje, toženec dejstva, da naj bi izročena gotovina 10.000 EUR predstavljala aro za nakup traktorja, ni dokazal. Prepričljive razloge sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče v celoti sprejema in se v izogib ponavljanju nanje v celoti sklicuje. Pritožnik dokazne ocene o tem, da plačilo 10.000 EUR predstavlja plačilo svetovanja, s trditvijo, da je to čista laž in neumnost, ne izpodbije. Prav tako dokazne ocene ne izpodbije z nadaljnjimi pritožbenimi trditvami. Pritožbeno sodišče namreč glede pritožbenih trditev, da je bil dogovor pravdnih strank tak, da bi tožnik prevzel traktor WOODY 140 s TIER3 standardom izpuha, v roku 1 leta pa bi mu toženec pomagal pridobiti subvencijo za nakup novega traktorja WOODY 140 s standardom izpuha TIER4 (nakar bi mu prejšnji, rabljen traktor odkupil nazaj), ugotavlja, da te predstavljajo pritožbene novote. Te v pritožbenem postopku niso dovoljene. Pritožnik namreč ne zatrjuje nobenih okoliščin iz prvega odstavka 337. člena ZPP, ob katerih bi bilo uveljavljanje pritožbenih novot dopustno oziroma ne pojasni, zakaj teh trditev ni postavil že v postopku pred sodiščem prve stopnje (ter zanje navedel ustrezne dokaze). Navedene trditve so zato kot nedovoljena pritožbena novota neupoštevne.

7. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo ter pravilno uporabilo materialno pravo. Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe tudi ni ugotovilo kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 2 Sodišče se namreč z vprašanjem, ali je izplačan znesek 10.000,00 EUR predstavljal aro ali avans ukvarja od 9. do 13. točke obrazložitve sodbe, kjer jasno in korektno predstavi razloge za sprejeto odločitev.