Jedro

Dolžnik predloga za oprostitev plačila sodne takse ni dopolnil, zato ga je sodišče utemeljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodnih taks.

2. Dolžnik pravočasno pritožbeno izpodbija ta sklep sodišča prve stopnje brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ).

Navaja, da je izpodbijani sklep v celoti neutemeljen, nelegalen in nerazumljiv. Sodišče ne spoštuje nobene njegove razlage. Zahteva sodniško razpravo. Meni, da sodišče krši njegove osnovne človekove pravice.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. O oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke (prvi odstavek 12. člena Zakona o sodnih taksah: v nadaljevanju ZST-1). Predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks mora vsebovati naslednje podatke in izjave: - osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, enotno matično številko občana in državljanstvo stranke oziroma naziv, sedež, davčno in matično številko pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika; - osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, davčno številko, enotno matično številko občana in državljanstvo družinskih članov stranke; - podatke o zadevi; - podatke o dohodkih in premoženju stranke in njenih družinskih članov iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 12.a člena tega zakona oziroma podatke o premoženjskem, finančnem in likvidnostnem stanju stranke iz prvega odstavka 12.b člena tega zakona, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena tega zakona; - soglasje stranke in njenih polnoletnih družinskih članov, da sodišče z namenom ugotavljanja materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov oziroma premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja stranke po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost; - da so vsi podatki iz četrte alinee tega odstavka, ki jih je stranka navedla v predlogu, resnični, točni in popolni, za kar stranka in njeni polnoletni družinski člani prevzemajo vso premoženjsko odgovornost; - podpise stranke in njenih polnoletnih družinskih članov (drugi odstavek 12. člena ZST-1). Če predlog ne vsebuje predpisanih podatkov in izjav, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (tretji odstavek 12. člena ZST-1). Ker se v postopkih odločanja o predlogih za oprostitev plačila sodnih taks smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse (tretji odstavek 1. člena ZST-1), je potrebno v konkretnem primeru smiselno uporabiti določbe ZPP, in sicer njegove določbe o nepopolnih vlogah (108. člen ZPP). Če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti (prvi odstavek 108. člena ZPP). Kadar sodišče zahteva od vložnika, da vlogo popravi ali dopolni, določi rok za popravo ali dopolnitev (tretji odstavek 108. člena ZPP). Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (peti odstavek 108. člena ZPP).

5. Dolžnik pritožbeno ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da ga je s sklepom z dne 28. 2. 2020 pozvalo, da naj dopolni predlog za oprostitev plačila sodnih taks tako, da bo vseboval vse obvezne sestavine po drugem odstavku 12. člena ZST-1, in da dolžnik predloga za oprostitev plačila sodne taks ni dopolnil. 6. Na podlagi navedenih pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah je sodišče prve stopnje utemeljeno na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ predlog dolžnika za oprostitev plačila sodne takse zavrglo, na navedeno pravno posledico pa ga je v sklepu z dne 28. 2. 2020 tudi pravilno opozorilo. Zato je neutemeljena pritožbena navedba dolžnika, da je izpodbijani sklep neutemeljen, nelegalen in nerazumljiv in da sodišče krši njegove človekove pravice.

7. Glede pritožbene zahteve dolžnika, da naj sodišče opravi razpravo, pa je pojasniti, da sodišče skladno s prvim odstavkom 29a. člena ZIZ opravi narok samo v primeru, kadar zakon tako določa ali kadar je to po mnenju sodišča smotrno, kar pa ni primer v pritožbeno obravnavani situaciji, ko je sodišče prve stopnje zavrglo predlog dolžnika za oprostitev plačila sodne takse iz razloga, ker dolžnik predmetnega predloga ni dopolnil. 8. Ob obrazloženem je sodišče druge stopnje v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje, saj je ugotovilo, da niso podani pritožbeno uveljavljeni razlogi, niti ni zasledilo tistih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

9. Zgolj iz previdnosti sodišče druge stopnje opozarja, da začne teči rok za plačilo sodne takse ali za ugovor zoper že izdani plačilni nalog z dne 4. 2. 2020 naslednji dan po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje dolžniku.