Jedro

Lokacijsko dovoljenje za legalizacijo nedovoljenega posega v prostor mora biti v skladu s popisnim listom nedovoljenih posegov, ki je sestavni del prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora (aktom legalizacije).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1891/98-10 z dne 19.5.1999.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi 2. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni lis RS, št. 50/97, v nadaljevanju ZUS) ugodilo tožbi tožnikov in odpravilo odločbo tožene stranke z dne 22.10.1998. Z njo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Upravne enote L., Izpostava V.-R. z dne 14.4.1997, s katero je bilo investitorici M.K. (prizadeti stranki v tem upravnem sporu) izdano lokacijsko dovoljenje za legalizacijo stanovanjskega prizidka na parc. št. 321/52 k.o. T.p. pod pogoji, določenimi v izreku dovoljenja. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da se glede na podatke v upravnih spisih lokacijsko dovoljenje nanaša na poseg, ki je bil obravnavan v Uredbi o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora Občine L. V.-R. (Uradni list RS, št. 62/94, v nadaljevanju uredba), ki je bila sprejeta na podlagi 4. odstavka 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93, v nadaljevanju novela ZUN) kot samostojen akt, ki v svojih sestavinah nadomešča veljavne prostorske izvedbene akte. Navedena uredba je akt legalizacije objekta. Glede na popisni list - evidenco posegov v prostor, ki je sestavni del uredbe (2. člen uredbe), po kateri so dimenzije posega 12,5 m x 3,7 m x 0 m, višina kapi 2,7 m, višina slemena 2,7 m in naklon strehe 5 m, ni pravilno sklepanje tožene stranke, da je lokacijsko dovoljenje izdano na podlagi lokacijske dokumentacije, ki je bila izdelana v skladu z uredbo. Iz lokacijske dokumentacije (točka III.) namreč izhaja, da ta ureja dva posega, katerih gabariti so 6,33 m x 5,58 m in 3,70 m x 5,59 m, višine kapi 2,7 m, višine slemena 3,6 m in 3,3 m. Ti podatki so prevzeti v izrek lokacijskega dovoljenja.

Prizadeta stranka M.K. v pritožbi navaja, da je bil njihov poseg, ko so v atriju poleg shrambe zgradili še dve otroški sobici, razvrščen v tisto skupino objektov, ki se legalizirajo brez pogojev sanacije. Sodišče v izpodbijani sodbi ni obravnavalo ključnega vprašanja, izpostavljenega v tožbi, to je vprašanje meja. Očitno je, da popisni list zajema celotno dolžino atrija oziroma celotno dolžino opečnatega zidu, ki je nadomestil leseno atrijsko ograjo, ne upošteva pa presledka med shrambo in sobicama, kar upošteva lokacijska dokumentacija. Velikost objektov in posega je ves čas ista ter kot taka sestavni del akta o legalizaciji. Smiselno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da se tožba zavrne.

Tožnika v odgovoru na pritožbo pritrjujeta razlogom izpodbijane sodbe.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 2. odstavka 54. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju ZUN) se izda lokacijsko dovoljenje za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, in za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, kjer je sicer v skladu z 49. členom ZUN graditev prepovedana, v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija. Ta pa se izdela na podlagi določb o prostorskih ureditvenih pogojih (1. odstavek 55. člena ZUN).

V tem primeru pa ni sporno, da se v tem upravnem sporu izpodbijano lokacijsko dovoljenje nanaša na poseg, ki je obravnavan v uredbi, sprejeti na podlagi novele ZUN. Novela v 16. členu v zvezi z 11. členom določa, da za območje, za katerega je sicer predpisano lokacijsko dovoljenje, na katerega pa so investitorji posegli z nedovoljenimi posegi v prostor, sprejme občina prostorske ureditvene pogoje za sanacijo takega degradiranega prostora (akt legalizacije). Sestavni del akta o legalizaciji je glede na določbo 2. člena uredbe tudi popisni list nedovoljenih posegov - evidenca posega v prostor. Ker tudi po presoji pritožbenega sodišča lokacijsko dovoljenje, izdano na podlagi lokacijske dokumentacije, ni skladno z evidenco posega (popisnim listom nedovoljenih posegov), čemur smiselno pritrjuje tudi prizadeta stranka v pritožbi, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da ni pravilna ugotovitev tožene stranke, da je v tem primeru lokacijsko dovoljenje izdano na podlagi lokacijske dokumentacije, ki je bila izdelana v skladu z uredbo. Že to pa je dovolj, da je sodišče prve stopnje odločbo tožene stranke odpravilo, ne da bi presojalo ostale tožbene ugovore.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 73. člena ZUS pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.