Jedro

V 1. odstavku 72. člena ZDen je določeno, da se odškodnine, dane na podlagi predpisov iz 3. in 4. člena tega zakona ter odškodnine, dane za premoženje, ki je bilo podržavljeno na način, določen v 5. členu tega zakona, pri odločanju o denacionalizaciji po tem zakonu ne upoštevajo, razen če so presegle 30% vrednosti podržavljenega premoženja. Navedena določba ureja le merila za vštevanje oz. nevštevanje prisojene odškodnine, ne ureja pa pogojev za denacionalizacijo.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je predlog predlagatelja za vrnitev nepremičnine št. 1948/1, vpisane pri vl.št. 322 k.o. T., zavrnilo. Predlagatelju je naložilo, da mora nasprotnemu udeležencu povrniti pravdne stroške v znesku 15.640,00 SIT. Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagatelja zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Proti sklepu sodišča druge stopnje je vložil predlagatelj revizijo zaradi zmotne uporabe 72. člena zakona o denacionalizaciji. Trdi, da upravičenec za odvzeto nepremičnino ni prejel nikakršne kupnine. Poleg tega pa je bila kupnina določena tako nizko, da ni dosegala niti 10% vrednosti odvzetega zemljišča. Pojasnjuje, da gre za zemljišče, ki se nahaja v centru I. in bi ga bilo treba oceniti kot stavbno zemljišče. Oceno bi moral opraviti izvedenec. Predlagatelj zato predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 37. členom zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP).

Revizija ni utemeljena.

Revident se v reviziji neutemeljeno sklicuje na 72. člen zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in 31/93, v nadaljevanju ZDen). V 1. odstavku 72. člena je določeno, da se odškodnine, dane na podlagi predpisov iz 3. in 4. člena tega zakona ter odškodnine, dane za premoženje, ki je bilo podržavljeno na način, določen v 5. členu tega zakona, pri odločanju o denacionalizaciji po tem zakonu ne upoštevajo, razen če so presegle 30% vrednosti podržavljenega premoženja. Navedena določba ureja le merila za vštevanje oz. nevštevanje prisojene odškodnine, ne ureja pa pogojev za denacionalizacijo. Predlagatelj bi zato moral najprej izkazati obstoj pogojev po 5. členu ZDen. Šele če bi mu to uspelo, bi v nadaljevanju postopka lahko uveljavljal pogoje po 72. členu ZDen. Šele tedaj bi lahko bilo pomembno, ali je plačana kupnina dosegala oz. presegala 30% vrednosti nepremičnine. Sklicevanje na 72. člen ZDen v reviziji tako za odločitev v tej denacionalizacijski zadevi ne more biti upoštevno.

Ker pa predlagatelj ni izpodbijal odločitve o temelju zahteve za denacionalizacijo, je revizijsko sodišče po uradni dolžnosti proučilo, ali je bil v tej zadevi pravilno uporabljen 5. člen ZDen. Pri tem zaradi prepovedi po 3. odstavku 385. člena ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP) ni smelo ponovno presojati, ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno ali ne. Ugotovilo pa je, da sta sodišči prve in druge stopnje na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabili 5. člen ZDen. Nobena okoliščina, ki bi bila lahko podlaga za uporabo 5. člena ZDen, ni bila ugotovljena. Predlagatelj je izhajal iz dejstva, da je šlo za menjalno pogodbo, za katero je bilo ugotovljeno, da ni bila sklenjena. Sodišče je na podlagi zemljiškoknjižnega izpiska in odpisnega dovoljenja I. U. ugotovilo, da je bila v resnici sklenjena kupna pogodba. Sodišče prve stopnje je nadalje ugotovilo, da zatrjevani predmet zamenjave ni bil v pravnem prometu, ker gre za javno dobro. S tem pa je ostala nedokazana trditev o morebitni zvijači. Tudi morebitno siljenje k sklenitvi pogodbe ni bilo ugotovljeno. Zgolj splošna zatrjevanja o tedanjih razmerah, kot je pravilno opozorilo že sodišče druge stopnje, za odločitev ne morejo biti odločilna. Predlagatelj bi vendarle moral dokazati kakšno konkretno okoliščino, ki bi lahko bila podlaga za sklepanje o obstoju sile ob sklepanju pogodbe.

Predlagatelj končno tudi ni zatrjeval, da je prišlo do prenosa nepremičnine v državno last na podlagi 4. člena ZDen.

Zaradi vsega navedenega je revizijsko sodišče, potem ko je ugotovilo, da tudi niso podane kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (10. točka 2. odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP), revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).