Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ni izpolnjen že objektivni pogoj, ki je eden izmed kumulativno predpisanih pogojev za odlog izvršbe, posledično pa se sodišču prve stopnje ni bilo treba spuščati v presojo nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnika morata v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa upniku nerazdelno povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 576,08 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila, v presežnem delu, v presežnem delu pa se upnikova stroškovna zahteva zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog dolžnikov za odlog izvršbe.

2. Zoper ta sklep sta se v enotni vlogi pravočasno pritožila dolžnika iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Sklep sodišča prve stopnje izpodbijata v celoti. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju.

3. Pritožba je bila vročena upniku, ki je nanjo odgovoril in se obrazloženo opredelil do pritožbenih očitkov. Predlagal je njeno zavrnitev in opredeljuje svoje stroške pritožbenega odgovora.

4. Pritožbi nista utemeljeni.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo določilo prvega odstavka 71. člena ZIZ, ki določa, da lahko sodišče na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo (prvi pogoj) in da je ta škoda večja od tiste, ki zaradi odloga lahko nastane upniku (drugi pogoj), pri čemer pa mora biti podan tudi eden izmed taksativno določenih pogojev iz prvega odstavka 71. člena ZIZ (tretji pogoj).

6. Dolžnika ne izpodbijata ugotovitve sodišča prve stopnje, da v skupnem predlogu za odlog izvršbe nista zatrjevala nobenega izmed taksativno naštetih primerov iz 1. do 11. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da ni izpolnjen že objektivni pogoj, ki je eden izmed kumulativno predpisanih pogojev za odlog izvršbe, posledično pa se sodišču prve stopnje ni bilo treba spuščati v presojo nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode.

7. Sodišče prve stopnje je v nadaljevanju tudi pravilno povzelo in presojalo pogoje za odlog izvršbe po drugem odstavku 71. člena ZIZ, po katerem sme sodišče na predlog dolžnika odložiti izvršbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi. Drži, kot sicer pritožbeno izpostavljata dolžnika, da v tem delu po noveli ZIZ-J ni potrebno zatrjevati nastanka nenadomestljive ali težko nadomestljive škode. Vendar pa mora dolžnik v tem delu zatrjevati obstoj posebno upravičenih pogojev oziroma obstoj tistih okoliščin, ki omogočajo odlog izvršbe. Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da dolžnika obstoja teh okoliščin nista zatrjevala, čemur pritožbeno niti ne nasprotujeta.

8. Vsled zgoraj navedenega, je sodišče prve stopnje predlog dolžnikov pravilno zavrnilo, saj nista izpolnila pogojev za odlog izvršbe niti po prvem odstavku 71. člena ZIZ, niti po drugem odstavku 71. člena ZIZ.

9. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da predmetna nepremičnina predstavlja dom dolžnikov, je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da v konkretnem primeru ne gre za izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve, temveč za izvršbo za izpraznitev in izročitev nepremičnine, zato njunega predloga ni mogoče presojati po določbah od četrtega do šestega odstavka 71. člena ZIZ, ki urejajo odlog izvršbe na nepremičnino, ki je dolžnikov dom.

10. Dolžnika sta se v pritožbi sklicevala še na pravico do nedotakljivosti stanovanja iz 36. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: Ustava RS) in na primerno stanovanje po 78. členu Ustave RS. Prav tako v vezi s tem citirata sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice. Čeprav se je v zvezi z navedenim izčrpno opredelilo že sodišče prve stopnje, pa sodišče druge stopnje zgolj še dodaja, da pravica do stanovanja ni absolutna. Še posebej ne v danem primeru, ko se vodi izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ki je v lasti upnika. Upnik namreč v konkretnem primeru razpolaga z izvršilnim naslovom (t. j. izvršljiva sodna odločba), na podlagi katerega – kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje – sta dolžnika že od 27. 3. 2020 seznanjena, da bosta morala nepremičnino izprazniti. Zato ima v takšnem primeru upnikova pravica do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS prednost. 11. Izpodbijana odločitev je torej pravilna, pritožbene navedbe pa neutemeljene. Ker tudi niso podane kršitve, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in povezavi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje obe pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških pritožnikov ni odločilo, ker jih nista priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Upnik se je v odgovoru na pritožbo obrazloženo opredelil do pritožbenih navedb, zato so stroški v zvezi z njegovim odgovorom na pritožbo potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Ob upoštevanju priloženega stroškovnika in Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju: ZodvT)1, je sodišče druge stopnje upniku za vlogo z dne 20. 5. 2021 priznalo strošek nagrade za sestavo pritožbenega odgovora (tar. št. 3468 ZodvT) v znesku 472,20 EUR in slednje povečalo za 22 % DDV (tar. št.: 6007 ZodvT). Skupaj morata dolžnika upniku nerazdelno povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 576,08 EUR, in sicer v roku 15 dni po prejemu pisnega odpravka tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila. Sodišče druge stopnje upniku ni priznalo zahtevanega pavšalnega zneska za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (tar. št. 6002 ZodvT), saj so mu bili v predmetni zadevi po tej postavki ti izdatki že priznani.

1 Drugi odstavek 20. člena veljavne Odvetniške tarife.