Jedro

Začasna odredba in zavarovanje dokazov predlagatelju ne nudita enakovrstnega varstva. Namen postopka zavarovanja dokazov je izvedba tistih dokazov, glede katerih obstaja bojazen, da se pozneje ne bodo mogli izvesti ali da bo njihova izvedba pozneje težja. Institut začasne odredbe pa ni namenjen zagotavljanju izvedbe dokazov, ampak zavarovanju terjatve.

Izrek

I. Pritožbi dolžnice se zavrneta in se izpodbijana sklepa Zg 34/2022-68 in Zg 34/2022-69, oba z dne 23. 6. 2023, potrdita.

II. Pritožbi upnice se ugodi in se izpodbijani sklep Zg 34/2022-70 z dne 23. 6. 2023 razveljavi in zadeva pošlje sodišču prve stopnje v novo odločanje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Izpodbijani sklepi**

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom Zg 34/2022-68 z dne 23. 6. 2023 zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o zavarovanju z začasno odredbo z dne 20. 12. 2022, s katerim je odločilo, da se dolžnici pod grožnjo izreka denarne kazni v znesku 100.000,00 EUR s takojšnjim učinkom prepove kakršnokoli dajanje v promet ali ponujanje na trgu, še posebej prodaja, ali oglaševanje, praška za profilakso iz razredov 5 ali 10 po Nicejski klasifikaciji, ki je brez dovoljenja upnice označeno z Evropskima blagovnima znamkama št. 001176130 in/ali 005036496. 2. Sodišče prve stopnje je s sklepom Zg 34/2022-69 z dne 23. 6. 2023 zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o zavarovanju dokazov z dne 20. 12. 2022, s katerim je odločilo, da se: 1. opravi ogled skladiščnih prostorov dolžnice, evidentira in popiše zaloge ter zaseže vzorce identificiranih predmetov kršitve; 2. postavi sodni izvedenec, ki se udeleži ogleda ter po evidentiranju in popisu zalog odvzame vzorce predmetov kršitve in opravi primerjavo med kemično sestavo zaseženih vzorcev in originalnega blaga, ki ga priskrbi upnica, pripravi poročilo o razlikah in podobnostih med vzorci; 3. izvede ogled, pregled, branje in fotokopiranje finančnih in poslovnih knjig in druge poslovne dokumentacije dolžnice, v kateri se nahajajo podatki o proizvajalcu, izvoru, državi porekla, predhodnih distributerjih in proizvodnji oziroma nabavljenih količinah predmeta kršitve; 4. za opravo dejanj določi sodni izvršitelj.

3. Sodišče prve stopnje je s sklepom Zg 34/2022-70 z dne 23. 6. 2023 zavrnilo predlog upnice za izdajo začasne odredbe, da se dolžnici pod grožnjo izreka denarne kazni v znesku 100.000,00 EUR naloži, da nemudoma razkrije podatke o izvoru in distribucijskih tokovih praška za profilakso iz razredov 5 ali 10 po Nicejski klasifikaciji, ki je brez dovoljenja upnice označeno z Evropskima znamkama št. 001176130 in/ali 005036496, vključno z, a ne omejeno na podatke o imenih in naslovih oziroma firmah in sedežih kupcev, odjemalcev, nadaljnjih distributerjev, proizvajalcev, izdelovalcev, predhodnih distributerjev, dobaviteljev in drugih prejšnjih imetnikov blaga ter predvidenih trgovcev na debelo in na drobno in podatke o proizvedenih, izdelanih, dostavljenih, prejetih, naročenih in prodanih količinah in cenah, doseženih za prašek za profilakso iz razredov 5 ali 10 po Nicejski klasifikaciji, ki je brez dovoljenja upnice označeno z Evropskima znamkama št. 001176130 in/ali 005036496. **Pritožbi dolžnice**

4. Dolžnica se je pravočasno pritožila tako zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen njen ugovor zoper sklep o zavarovanju z začasno odredbo z dne 20. 12. 2022, kot tudi zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen njen ugovor zoper sklep o zavarovanju dokazov z dne 20. 12. 2022. Zoper izpodbijana sklepa uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbama ugodi in sklepa sodišča prve stopnje spremeni tako, da njenima ugovoroma ugodi in v celoti razveljavi sklep o zavarovanju dokazov in sklep o izdani začasni odredbi. Zahteva tudi povrnitev vseh stroškov postopka na prvi in pritožbeni stopnji.

5. Upnica je v odgovorih na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbenih razlogov in potrditev izdanih sklepov o začasni odredbi in zavarovanju dokazov ter priglasila stroške pritožbenega postopka.

**Pritožba upnice**

6. Upnica se je pravočasno pritožila zoper sklep, s katerim je bil zavrnjen njen predlog za izdajo začasne odredbe za razkritje podatkov. Zoper izpodbijani sklep uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po prvem odstavku 338. člena ZPP. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremeni tako, da predlagani začasni odredbi ugodi oziroma podrejeno izpodbijani del sklepa razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

7. Dolžnica je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbenih razlogov in potrditev sklepa o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe za razkritje podatkov ter priglasila stroške pritožbenega postopka.

8. Dopolnitev pritožbe je upnica vložila po izteku prekluzivnega pritožbenega roka (drugi odstavek 363. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče pri presoji ni upoštevalo.

**Razlogi pritožbenega sodišča o neutemeljenosti dolžničinih pritožb** _Zavarovanje z začasno odredbo s prepovedjo kršenja in bodočih kršitev_

9. V primeru kršitve pravic intelektualne lastnine je imetnikom pravic zagotovljeno pravno varstvo z izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarnih zahtevkov po 123. členu ZIL-1. Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarnih zahtevkov po ZIL-1, če predlagatelj izkaže za verjetno: a) da je imetnik pravice iz 18., 37., 47. ali 58. člena tega zakona in b) da je bila njegova pravica kršena, ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena (prvi odstavek 123. člen ZIL-1).

Predlagatelj mora za verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: a) nevarnost, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali precej otežena; b) da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode ali c) da domnevni kršilec z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale imetniku pravice (drugi odstavek 123. člen ZIL-1).

10. Sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o zavarovanju z začasno odredbo, s katero ji je prepovedalo kršenje in bodoče kršitve upničinih pravic iz znamke (točka a) petega odstavka 123. člena ZIL-1).

11. Dolžnica v pritožbi uvodoma navaja, da se sklep o zavarovanju dokazov in sklep o zavarovanju z začasno odredbo prekrivata, zato je eden od njiju neutemeljen že iz tega razloga. Naveden pritožbeni očitek je neutemeljen, ker začasna odredba in zavarovanje dokazov predlagatelju ne nudita enakovrstnega varstva. Namen postopka zavarovanja dokazov je izvedba tistih dokazov, glede katerih obstaja bojazen, da se pozneje ne bodo mogli izvesti ali da bo njihova izvedba pozneje težja. Institut začasne odredbe pa ni namenjen zagotavljanju izvedbe dokazov, ampak zavarovanju terjatve.

12. Dolžnica neutemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je upnica verjetno izkazala kršitev pravic iz znamke. V pritožbi ponavlja ugovorne navedbe, da znamke ni uporabljala, saj praška za profilakso ne proizvaja, ga ne pakira, tudi embalaža ni njena, ampak ga je označenega in certificiranega kupila pri poljskem trgovcu in ga distribuirala, pri čemer je izpolnila vse obveznosti, ki jih distributerju nalaga Uredba EU 2017/745. Na tovrstne ugovorne navedbe je sodišče v izpodbijanemu sklepu že jasno ter vsebinsko prepričljivo odgovorilo. Vloga pritožbenega sodišča je preizkus pravilnosti in zakonitosti sklepa sodišča prve stopnje (prvi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP), zato mora pritožba vsebovati razloge, zakaj je glede na ugotovljena dejstva sprejeta odločitev sodišča prve stopnje nepravilna. Takšnih razlogov glede kršitve pravic iz znamke pritožba ne vsebuje.

13. Dolžnica neutemeljeno izpodbija tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek škode na ugledu blagovnih znamk, ki je po naravi težko nadomestljiva (točka b) drugega odstavka 123. člena ZIL-1). Vprašanje težko nadomestljive škode kot predpostavke za izdajo začasne odredbe je odprt pravni pojem. Dolžnica v pritožbi ne navede nobenih razlogov, zakaj je sodišče prve stopnje ta pravni pojem glede na ugotovljena dejstva nepravilno napolnilo oziroma zakaj ugotovljena dejstva ne dajejo podlage za zaključek, da bo nastala škoda, kot tudi, da bo le-ta težko nadomestljiva. Takšnih razlogov ne predstavljajo pritožbene navedbe, v katerih dolžnica povzema potek postopka zavarovanja dokazov in upnici očita nekorektno in prepočasno postopanje. Kako sta stranki postopali v postopku zavarovanja ni pravno odločilno za presojo razlogov v izpodbijanemu sklepu, da je začasna odredba potrebna za preprečitev nastanka škode na ugledu upničinih znamk.

14. Predpostavke iz drugega odstavka 123. člena ZIL-1 za izdajo začasne odredbe so določene alternativno. Ker je izpolnjena predpostavka po točki b) citiranega določila, se pritožbeno sodišče ne opredeljuje do pritožbenih navedb glede predpostavke po točki a) citiranega določila, ker niso odločilnega pomena za odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP).

15. Dolžnica tudi ne more uspeti s pritožbenimi navedbami o ravnanju upnice potem, ko je dolžnici poslala opozorilno pismo, in po mnenju dolžnice kažejo, da upnica razmišja o odškodnini in želi v tem postopku pridobiti dokaze za morebitne nadaljnje postopke. Za presojo obstoja predpostavk, ki jih 123. člen ZIL-1 predpisuje za izdajo začasne odredbe, s katero se prepove kršenje in bodoče kršitve, namreč tovrstne pritožbene navedbe niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

_Zavarovanje dokazov_

16. Sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor dolžnice zoper sklep o zavarovanju dokazov, ker je presodilo, da je upnica predložila razumno dosegljive dokaze o tem, da: a) je imetnica pravic iz 47. člena Zakona o industrijski lastnini – ZIL-1, b) je bila kršena njena pravica in c) bodo dokazi o kršitvi uničeni ali jih kasneje ne bi bilo mogoče izvesti (prvi odstavek 124. člena ZIL-1).

17. Dolžnica izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da je upnica predložila razumno dosegljive dokaze o tem, da so ji bile kršene pravice iz znamke. V pritožbi vztraja pri ugovoru, da znamke ni uporabljala, saj z njo ni opremljala embalaže, ampak je označeno in certificirano blago kupila pri poljskem trgovcu in ga distribuirala, pri čemer obširno pojasnjuje, da je s tem izpolnila vse obveznosti distributerja po Uredbi EU 2017/745. Sodišče je v izpodbijanemu sklepu dolžnici že pravilno pojasnilo, da za izdajo sklepa o zavarovanju dokazov zadošča, da je blago, označeno z znamko upnice, prodajala (dajala v promet). Pravica imetnika znamke preprečiti tretjim osebam uporabo znaka namreč med drugim obsega tudi prepoved ponujanja blaga, označenega s tem znakom, njegovega dajanja na trg ali skladiščenja v te namene (točka b) drugega odstavka 47. člena ZIL-1). In dolžnica tovrstne uporabe in dokazov, ki jih je zanjo predložila upnica, ne izpodbija. Pritožba ne vsebuje razlogov, zakaj so glede na ugotovljena dejstva razlogi sodišča v izpodbijanemu sklepu in sprejeta odločitev glede kršitve pravic iz znamke nepravilni. Zato dolžnica v pritožbenem postopku ne more uspeti zgolj s ponavljanjem ugovornih navedb, na katere je sodišče v izpodbijanemu sklepu že jasno ter vsebinsko prepričljivo odgovorilo.

18. Dolžnica izpodbija tudi zaključek sodišča prve stopnje, da je upnica predložila razumno dosegljive dokaze o tem, da bodo dokazi o kršitvi uničeni ali jih kasneje ne bi bilo mogoče izvesti. Že v izpodbijanemu sklepu je bilo dolžnici pravilno pojasnjeno, da način in čas vložitve predloga za zavarovanje dokazov nista okoliščini, ki bi bili pravno odločilni za presojo. Pri presoji navedene predpostavke je namreč odločilno ravnanje dolžnice, zato dolžnica v pritožbi ne more uspeti z obširnim ponavljanjem, zakaj je bilo postopanje upnice ob vložitvi predloga za zavarovanje dokazov neustrezno in prepozno. Neutemeljeno je tudi vztrajanje dolžnice, da na opozorilo upnice z dne 13. 10. 2022 ni mogla posredovati konkretnih odgovorov. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da sta iz navedenega opozorila upnice jasno razvidna bistven očitek, da iz opravljenih analiz izhaja, da je blago, ki ga distribuira dolžnica in je opremljeno z znamko upnice, ponarejeno in ne izvira iz proizvodnje upnice, ter zahteva upnice, da dolžnica s kršitvami preneha, izroči blago in informacije o njem. Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi presoji sodišča prve stopnje, da iz odgovora dolžnice ne izhaja namen, da bo s prodajo prenehala in upnici predala vzorec blaga ali posredovala kakršnekoli informacije v zvezi z blagom. Glede v pritožbi posebej izpostavljenega umika blaga iz prodaje, pa je že v izpodbijanemu sklepu sodišče ugotovilo, da so se od tedaj, ko je dolžnica prejela opozorilo upnice, do zasega vzorcev po izdanem sklepu o zavarovanju dokazov, določene količine spornega blaga izgubile, saj podatki v predloženih listinah izkazujejo večjo količino kupljenega blaga od tiste, ki je bila zasežena in umaknjena iz prodaje. In navednih ugotovitev dolžnica v pritožbi ne izpodbija, upnica pa v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja, da je bil umik blaga iz prodaje izveden šele po vročiti sklepa o začasni odredbi pod zagroženo denarno kaznijo. Povsem pavšalna in že iz tega razloga neupoštevna je pritožbena navedba o naznanilu inšepkcijskemu organu, ki je hkrati tudi nedopustna pritožbena novota (337. člen ZPP).

19. Sodišče prve stopnje je v sklepu o zavarovanju dokazov za opravo ogleda, pregleda, branja in fotokopiranja poslovne dokumentacije določilo sodnega izvršitelja, kar je v skladu s 7. členom ZIZ v zvezi s petim odstavkom 124. člena ZIL-1. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da izvršitelj za opravo naloženih dejanj nima ustreznega znanja. Ker je ta očitek povsem pavšalen, je neupošteven tudi iz tega razloga.

20. Sodišče mora v postopku zavarovanja dokazov po sedmem odstavku 124. člena ZIL-1 zagotoviti varstvo zaupnih podatkov strank ter zagotoviti, da se sodni postopki ne uporabljajo v slabi veri z izključnim namenom pridobiti zaupne podatke nasprotne stranke. Na stranki, ki se sklicuje na poslovno skrivnost, je breme, da obstoj in varstvo poslovne skrivnosti v sodnem postopku uveljavi na način, kot to določata ZPP in Zakon o poslovni skrivnosti – ZPosS. Zato dolžnica ne more uspeti zgolj s pavšalnim pritožbenim očitkom, da odrejen ogled, pregled, branje in fotokopiranje poslovne dokumnetacije predstavlja grob poseg v njeno poslovno tajnost. _Sklep_

21. S tem se je pritožbeno sodišče ob presoji pravilnosti izpodbijanih sklepov opredelilo do tistih navedb dolžnice, ki so odločilnega pomena za odločitev o njenih dveh pritožbah (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožbeno sodišče pri presoji ni upoštevalo Izjave EU o skladnosti (DoC), ki jo je dolžnica priložila pritožbama (B26, B27). Gre za nedopusten dokaz, ker mu ni priložen overjen prevod v slovenski jezik (drugi odstavek 226. člena ZPP), ker dolžnica ni navedla, katere pritožbene navedbe z njim dokazuje (212. člen ZPP), kot tudi ni navedla nobenih opravičljivih razlogov, zakaj ga brez svoje krivde ni predložila že v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP).

22. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbi dolžnic kot neutemeljeni zavrnilo in potrdilo izpodbijana sklepa sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

**Razlogi pritožbenega sodišča o utemeljenosti upničine pritožbe**

23. Sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upnice za izdajo začasne odredbe za razkritje informacij, ker je presodilo, da upnica ni verjetno izkazala nobene izmed predpostavk iz drugega odstavka 123. člena ZIL-1. 24. Sodišče je v izpodbijanemu sklepu povzelo navedbe upnice o razvejani mednarodni distribucijski mreži, večjih naročilih ponarejenega blaga, težki sledljivosti in kompleksnosti dobavnih verig, zaradi česar se ponarejeno blago in njegove zaloge na različnih trgih porazgubijo, ter zaključilo, da ne opravičujejo izdaje začasne odredbe za razkritje informacij. Vendar pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje pri presoji prezrlo, da je upnica že v predlogu navedla, da je razkritje informacij ključno, ker učinkovita izvršitev zahtevka ni mogoča brez informacij o relevantnih gospodarskih tokovih, v katerih se gibljejo predmeti kršitev, da je možnost identifikacije in lociranja predmetov kršitve ključna za njihovo odstranitev s tržišča, ki je pomembna tudi zaradi same narave blaga (medicinski pripomočki). O tem razlogu, s katerim je upnica utemeljevala izdajo začasne odredbe za razkritje informacij, se sodišče v izpodbijanemu sklepu ni izreklo. Posledično je izostala tudi presoja upničinih navedb iz odgovora na ugovor, da je takšna začasna odredba potrebna iz razloga, ker ji je dolžnica predala dokumentacijo, ki je pomanjkljiva in se nanaša zgolj na informacije, do katerih se je dokopala že sama, hkrati pa ravno njene pomanjkljivosti razkrivajo, da ni šlo za enkraten nakup, ampak trajnejše sodelovanje in razpolaganje z večjimi količinami ponarejenega blaga, o katerih pa dolžnica informacije prikriva. Ob tem se kot relevantne za presojo izkažejo tudi ugovorne navedbe dolžnice, da je predala vso dokumentacijo, s katero razpolaga, druge informacije, ki jih upnica zahteva, pa niso v njeni spoznavni sferi. Upoštevajoč navedeno v izpodbijanemu sklepu ni razlogov o pravno odločilnih dejstvih glede verjetnega (ne)obstoja predpostavke iz točke a) drugega odstavka 123. člena ZIL-1, ki izhajajo iz trditvene podlage strank.

25. Sodišče je v izpodbijanemu sklepu pri presoji verjetnega nastanka težko nadomestljive škode (točka b) drugega odstavka 123. člena ZIL-1) pravilno presodilo, da je škoda na ugledu znamke po naravi stvari težko nadomestljiva. Zaključek, da upnici takšna škoda brez izdaje začasne odredbe ne grozi, pa je oprlo zgolj na ugotovitev, da ni verjetno, da bo dolžnica zahtevano dokumentacijo predrugačila ali uničila. Zakaj je presojo zožilo zgolj na naveden razlog in ga hkrati štelo za odločilnega, sodišče v izpodbijanemu sklepu ni pojasnilo. Zato pritožba utemeljeno opozarja, da se tega zaključka ne da preizkusiti. Hkrati pritožba tudi utemeljeno opozarja, da sodišče ni presojalo tistega razloga za nastanek težko nadomestljive škode na ugledu znamk, ki ga je upnica zatrjevala ves čas postopka. In sicer, da ji tovrstna škoda nastaja iz razloga, ker se na tržišču pojavlja ponarejeno blago, ki ne ustreza standardom kakovosti in povzroča poškodbe sklenine in dlesni ter težave z aparaturami (mašenje naprav za peskanje zob), ob vsem navedenem pa samo iz dolžničinih naročil izhaja, da so količine ponarejenega blaga znatne, zato je za upnico njihova identifikacija in lociranje ključno. Posledično je v celoti izostala presoja, ali bi nastajanje težko nadomestljive škode iz navedenega razloga lahko preprečila začasna odredba, ki bi upnici omogočila pridobitev natančnih informacij o izvoru blaga, ki je predmet kršitve, o distribucijskih kanalih in istovetnosti katere koli tretje osebe, vpletene v kršitev.

26. Sodišče je v izpodbijanemu sklepu pri presoji verjetnega obstoja predpostavke iz točke c) drugega odstavka 123. člena ZIL-1 zgolj povzelo navedbe upnice o poslovanju dolžnice in na upnico naslovilo očitek, da tovrstnih navedb glede sebe oziroma svojega poslovanja ni podala in zato iz njenih navedb ne izhaja, kolikšen segment njenega poslovanja (večji, manjši, zanemarljiv) predstavlja prašek za profilakso. Pritožba utemeljeno opozarja, da sodišče v izpodbijanemu sklepu ni pojasnilo, zakaj je ta segement poslovanja štelo za pravno odločilen razlog. Hkrati je pri presoji prezrlo, da je upnica tekom postopka zavarovanja podala navedbe o svojem poslovanju, položaju na trgu, tradiciji in ugledu proizvodov, zaščitenih z znamko, kar vse so podatki, na podlagi katerih je mogoče njen položaj primerjati s položajem dolžnice. Sodišče tudi ni presojalo podatkov, ki jih je o svojem položaju podala dolžnica. Posledično ni izvedlo primerjave celostnega položaja obeh strank, kakršen je razviden iz njunih navedb, ter vpliva neugodnih posledic (ne)razkritja informacij na njun položaj oziroma poslovanje v smislu tehtanja interesov upnice z interesi dolžnice.

27. Z navedenim se je pritožbeno sodišče ob presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa opredelilo do tistih navedb upnice, ki so odločilnega pomena za odločitev o pritožbi (prvi odstavek 360. člena ZPP).

28. Ker je pritožba upnice utemeljena, ji je pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s sedmim odstavkom 123. člena ZIL-1 in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ). Pritožbeno sodišče zagrešene bistvene kršitve postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ne more samo odpraviti (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s sedmim odstavkom 123. člena ZIL-1 in 15. členom ZIZ ), ne da bi s tem poseglo v ustavno pravico dolžnice do pravnega sredstva, ki se v postopku zavarovanja zagotavlja v ugovornemu postopku. Glede na ugotovljeno odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih naj sodišče prve stopnje v novem postopku izčrpa celotno trditveno podlago. Ob upoštevanju namena začasne odredbe za razkritje informacij naj v ponovno presojo, ali je upnica verjetno izkazala obstoj ene izmed predpostavk iz drugega odstavka 123. člena ZIL-1, vključi navedbe obeh strank o tistih pravno odločilnih dejstvih, ki so iz prvotne presoje izostali in se zato o njih ni izreklo.

**Pritožbeni stroški**

29. Izrek o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s sedmim odstavkom 123. člena ZIL-1 in 15. členom ZIZ.