Jedro

Tako se mora, navkljub temu, da DZ uveljavlja primarno načelo skupnega varstva in vzgoje, sodišče v postopku za predodelitev otroka osredotočiti na vprašanje, ali so se razmere, v katerih živi otrok, po času izdaje pravnomočne sodne odločbe o dodelitvi, spremenile. Po utrjenem stališču v sodni praksi morajo biti spremembe teh okoliščin bistvene. To pomeni, da sodišče v teh postopkih ne ugotavlja ponovno, na strani katerega od staršev so boljše možnosti za vzgojo in varstvo otroka, prav tako se ponovno ne ugotavlja, ali so te na obeh straneh primerne, pač pa mora odgovoriti na vprašanje, ali so se bistveno spremenile pravno relevantne okoliščine, na katerih sloni prvotna odločitev o varstvu in vzgoji otrok. Vsakršna posamična in manjša sprememba ne more povzročiti predodelitve otroka; iti mora za spremembo bistvenih, pravno relevantnih okoliščin, ki so utemeljevale sodno odločbo, ki naj bi se spremenila.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se: - v točki I izreka glasi: „Zavrne se predlog predlagatelja, ki se glasi: „Sodna odločba Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. IV P 497/2017 z dne 17.06.2019 v povezavi s sodno odločbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. III Cp 957/2019 z dne 22.01.2020 se spremeni tako, da se mld. otrok A. A. zaupa v skupno varstvo in vzgojo predlagatelju-očetu: B. B. in nasprotni udeleženki - materi: C. C.“, - v prvem odstavku točke II črta besedna zveza „in se določi način izvrševanja skupnega starševstva“, - v točki II/b glasi: „“med tednom: vsak torek in sredo, ko oče prevzame otroka v torek po koncu otrokovih obveznosti in aktivnosti v vrtcu oz. v šoli, do srede, ko oče vrne otroka na dom matere ob 18.00 uri;“ - v točki III glasi: „Zavrne se predlog predlagatelja na znižanje preživnine iz 180,00 EUR mesečno, določene s sodno odločbo Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. IV P 497/2017 z dne 17.06.2019 v povezavi s sodno odločbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. III Cp 957/2019 z dne 22.01.2020, na 150,00 EUR mesečno.“

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu (točka II/h in točka IV v delu, kjer je bil zavrnjen predlog nasprotne udeleženke za zvišanje preživnine) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Nasprotna udeleženka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v izreku pod točko I odločilo, da se sodba tega sodišča pod opr. št. IV P 497/2017 z dne 17. 6. 2019 v točki I izreka spremeni tako, da se otrok A. A. predodeli v skupno varstvo in vzgojo materi - nasprotni udeleženki: C. C. in očetu - predlagatelju: B. B. (skupno starševstvo). Odločilo je še, da je otrokovo stalno prebivališče na naslovu matere C. C., kateri se vročajo pisanja, namenjena za otroka. Nadalje je v točki II izreka spremenilo stike, določene v točki II izreka sodbe opr. št. IV P 497/2017 z dne 17. junija 2019 med otrokom in očetom ter določilo način izvrševanja skupnega starševstva. V okviru tega načina je stikovanje med tednom: "vsak torek in sredo z nočitvama, ko oče prevzame otroka v torek po koncu otrokovih obveznosti in aktivnosti v vrtcu oz. v šoli, do četrtka zjutraj, ko oče vrne otroka do začetka otrokovih obveznosti in aktivnosti v vrtec oz. šolo; preostali čas med tednom pa otrok preživi z materjo;" (točka II/b izreka), stikovanje v času prvomajskih počitnic po šolskem koledarju pa: "preživi otrok v neparnem letu z materjo, v parnem letu pa z očetom; to preživljanje časa se konča na način, da ga starš vrne naslednji delovnik v šolo do začetka otrokovih obveznosti in aktivnosti;" (točka II/h izreka). V točki III izreka je odločeno, da se od 11. 5. 2022 dalje zniža preživnina, ki je bila s sodbo tega sodišča IV P 497/2017 z dne 17. junija 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru III Cp 975/2019 z dne 22. 1. 2020, določena v breme očeta in v korist otroka v znesku 180,00 EUR, na znesek 80,00 EUR. V točki IV izreka je v presežnem delu zavrnilo predlog predlagatelja - očeta in nasprotni predlog nasprotne udeleženke - matere.

2. Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pravočasno pritožuje prvo nasprotna udeleženka (v nadaljevanju nasprotna udeleženka). Izpodbija točko I (spremembo varstva in vzgoje), točko II v delu, ki se nanaša na stik od srede po 18.00 uri do četrtka zjutraj (točka II/b) in v delu, ki se nanaša na stik med prvomajskimi prazniki (točka II/h), točko III (spremembo preživnine) in točko IV, kolikor se ta nanaša na nasprotni predlog nasprotne udeleženke za določitev višje preživnine. Kot prvo graja odločitev sodišča, da se otrok dodeli v skupno starševstvo obema staršema, ker dokazni postopek ni izkazal obstoja okoliščin, ki bi utemeljevale takšno spremembo. V zvezi z le-to je še vedno pomembna presoja zmožnosti ustrezne komunikacije med obema staršema, glede te pa je sodišče ugotovilo, da so med strankama prisotni konflikti in da nista zmožna sodelovanja na način, da bi lahko skupno sooblikovala vzgojo otroka. Nadalje pritožnica nasprotuje določitvi stikov v delu, ki se nanašajo na vsakotedenske stike na način, da mld. A. A. pri očetu prespi tudi iz srede na četrtek. Glede stikov nasprotna udeleženka še nasprotuje ureditvi teh v času prvomajskih praznikov: ti so določeni na način, da jih otrok preživi v celoti izmenjaje vsako leto pri drugem staršu, nasprotna udeleženka pa predlaga, da se tudi te počitnice delijo na polovico. Pritožnica tudi graja odločitev o določitvi preživnine. Znesek te je prenizek in nasprotna udeleženka predlaga zvišanje le-te. Priglaša pritožbene stroške.

3. Predlagatelj na pritožbo nasprotne udeleženke ni odgovoril. 4. V tej zadevi je sodišče druge stopnje o pritožbi enkrat že odločalo in (s sklepom II Cp 705/2022 z dne 27. 9. 2022) izpodbijani sklep razveljavilo, vendar je bil sklep pritožbenega sodišča razveljavljen s sklepom Vrhovnega sodišča RS Cp 32/2022 z dne 21. 12. 2022, ki je štelo, da pogoji za razveljavitev prvostopenjske odločbe niso podani, zaradi česar je treba na pritožbeni stopnji o zadevi odločiti dokončno (meritorno).

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

7. Sodišče druge stopnje je opravilo uradni preizkus glede morebitnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, ki je pokazal, da ni podana nobena uradno upoštevna bistvena kršitev. Sodišču druge stopnje se tudi ni porodil dvom v pravilno ugotovitev dejanskega stanja, je pa sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

**Glede varstva in vzgoje otroka**

8. V predmetni zadevi je predlagatelj (oče) vložil za spremembo odločbe o zaupanja v varstvo in vzgojo mld. sina pravdnih strank.

9. Materialnopravno podlago glede vprašanja predodelitve otroka predstavlja četrti odstavek 138. člena Družinskega zakonika (DZ). Ta določa, da sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Tako se mora, navkljub temu, da DZ uveljavlja primarno načelo skupnega varstva in vzgoje, sodišče v postopku za predodelitev otroka osredotočiti na vprašanje, ali so se razmere, v katerih živi otrok, po času izdaje pravnomočne sodne odločbe o dodelitvi, spremenile. Po utrjenem stališču v sodni praksi morajo biti spremembe teh okoliščin bistvene.1 To pomeni, da sodišče v teh postopkih ne ugotavlja ponovno, na strani katerega od staršev so boljše možnosti za vzgojo in varstvo otroka, prav tako se ponovno ne ugotavlja, ali so te na obeh straneh primerne, pač pa mora odgovoriti na vprašanje, ali so se bistveno spremenile pravno relevantne okoliščine, na katerih sloni prvotna odločitev o varstvu in vzgoji otrok.2 Vsakršna posamična in manjša sprememba ne more povzročiti predodelitve otroka; iti mora za spremembo bistvenih, pravno relevantnih okoliščin, ki so utemeljevale sodno odločbo, ki naj bi se spremenila.3

10. Pregled zadeve pokaže, da je predlagatelj s primarnim predlogom predlagal, da se sodba sodišča prve stopnje opr. št. IV P 497/2017 z dne 17. 6. 2019, s katero je bil mld. sin udeležencev postopka (letnik 2016) zaupan v vzgojo in varstvo materi (nasprotni udeleženki), spremeni tako, da se mld. sin zaupa v varstvo in vzgojo njemu (vezano na tega je še predlagal ureditev stikov z materjo ter plačilo preživnine za sina z njene strani). Ta predlagateljev predlog je bil zavrnjen, kot izhaja iz točke IV izreka izpodbijanega sklepa, ki ni predmet izpodbijanja (in je zato že postala pravnomočna). Nadalje je predlagatelj podredno predlagal, da sodišče določi skupno varstvo in vzgojo mld. A. A. Sodišče prve stopnje je (s točko I izreka izpodbijanega sklepa) podrejenemu predlogu predlagatelja glede skupnega starševstva ugodilo, vezano na to pa stike, določene s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru IV P 497/2017 z dne 17. 6. 2019, spremenilo in določilo način izvrševanja skupnega starševstva (točka II izreka), pa tudi spremenilo preživnino, določeno s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru IV 497/2017 z dne 17. 6. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru III Cp 975/2019 z dne 22. 1. 2020 (kot izhaja iz točke III izreka). S tem je odločalo tudi o drugem podrejenem predlogu predlagatelja, glasečem se na spremembo stikov in znižanje preživnine. Sodišče prve stopnje je preživnino spremenilo tako, da jo je v breme predlagatelja iz 180,00 mesečno znižalo na 80,00 EUR mesečno, glede na to odločitev pa je v celoti zavrnilo nasprotni predlog nasprotne udeleženke za zvišanje preživnine (kot izhaja iz točke IV izreka).

11. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje (zlasti iz 11. in 12. točke obrazložitve) izhaja, da je bila sodna odločba, s katero je bil mld. A. A. dodeljen materi (nasprotni udeleženki) izdana približno tri leta, preden je sodišče prve stopnje izdalo z izpodbijani sklep, da je bil v trenutku izdaje prve sodne odločbe mld. A. A. star skoraj 3 leta, v trenutku izdaje izpodbijanega sklepa pa skoraj 6 let, in da se številne okoliščine, ki se nanašajo na odnos med staršema in na njun odnos z mld. A. A. niso spremenile, in sicer: v odnosu med staršema večjega napredka ni, ker starša sicer še vedno nista ponotranjila ugotovitev izvedenke iz prejšnjega postopka, da bo otroku v korist, če bosta ustvarila medsebojno zaupanje, se začela dogovarjati in bila v komunikaciji spoštljiva; starša želita imeti čim manj medsebojne komunikacije; še zmeraj pri nobenem staršu ni okoliščin, ki bi bile za otroka ogrožujoče, temveč otroka še nadalje ogroža zgolj medstarševski konflikt; oba starša imata še vedno primerne starševske spretnosti in osebnostne lastnosti, potrebne za varstvo in vzgojo otroka; mld. A. A. ima še vedno dober odnos z obema staršema in je na oba navezan; še zmeraj oba starša postavljata otrokove potrebe pred svoje. Razloge za spremembo ureditve varstva in vzgoje je sodišče prve stopnje videlo v tem, da je Center za socialno delo (CSD) v svojem mnenju podal oceno, da sicer ne podpira predodelitve otroka očetu, da pa bi bila realna možnost skupnega starševstva (pri tem CSD dodaja, da skupno starševstvo pride v poštev le, če bi starša imela zelo podrobno izdelan starševski načrt z določitvijo, kdo ureja dokumente, kdo prejema otroški dodatek, kdo plačuje stroške vrtca oz. šole),4 ter da je odnos med staršema sicer še zmeraj konflikten, vendar sta starša določen napredek v medsebojni komunikaciji že dosegla, saj sta na naroku dosegla dogovor in sklenila delno sodno poravnavo glede otrokovega šolanja na osnovni šoli in obiskovanja nogometa pri NK, iz česar je sklepalo, da se znata pogovarjati, prisluhniti in znati popuščati ter uvideti, da so otrokove koristi na prvem mestu. Na podlagi teh spremenjenih okoliščin in na podlagi ocene, da je, ker dinamika med staršema še vedno ustvarja konflikte, _„skrajni čas, da starša dejansko pričneta razreševati konflikten odnos, saj gotovo zaradi ljubezni do otroka ne želita še nadaljnjega oteževanja življenjskih okoliščin mld. A. A.“_, je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu podrejenemu predlogu predlagatelja in mld. A. A., ki je bil dotedaj zaupan v vzgojo in varstvo materi (nasprotni udeleženki), zaupalo v skupno varstvo in vzgojo obeh staršev.

12. Sodišče druge stopnje na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja pritrjuje pritožbi, da se pravno relevantne okoliščine, na katerih je slonela prvotna odločitev o varstvu in vzgoji otroka, niso bistveno spremenile. Rahlo izboljšanje sicer visoko konfliktnega odnosa in komunikacije med staršema ne predstavlja bistveno spremenjenih okoliščin. Prav tako tega ne predstavlja mnenje CSD. Zato pogoji za spremembo dodelitve otroka po 138. členu DZ niso podani. Posledično je bilo treba odločitev o predodelitvi otroka spremeniti in predlagateljev predlog za skupno starševstvo zavrniti (njegov predlog za predodelitev otroka njemu je že bil zavrnjen s točko IV izreka izpodbijanega sklepa, ki pa ni predmet izpodbijanja).

**Glede spremembe stikov**

13. Predlagatelj (oče) je prav tako predlagal spremembo stikov. V skladu z osmim odstavkom 141. člena DZ sodišče izda novo odločbo o stikih s starši, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Tudi te spremenjene razmere in koristi otroka morajo biti bistvene.5

14. Sodišče prve stopnje je s točko II izpodbijanega sklepa na novo določilo stike tako, da se izvajajo vsak drugi vikend od petka popoldan, ko oče otroka prevzame v vrtcu oziroma šoli, do ponedeljka zjutraj, ko ga vrne v vrtec ali šolo (točka II/a), med tednom v torek in sredo z dvema nočitvama tako, da ga vrne v šolo v četrtek zjutraj (točka II/b), in določilo čas preživljanja praznikov in jesenskih počitnic. Na ta način je sodišče prve stopnje stike med vikendom, ki so prej6 potekali od petka popoldan do nedelje zvečer (do 19.00 ure), razširilo za eno nočitev (iz nedelje na ponedeljek), stike med tednom, ki so prej potekali med torkom popoldan, ko je oče prevzel otroka v vrtcu, in sredo zjutraj, ko je (po nočitvi) oče otroka vrnil v vrtcu, pa je razširilo še na popoldanski čas v sredo in na dodatno nočitev (iz srede na četrtek).

15. Pritožbeno sporna je odločitev o stikih med tednom (točka II/b) in stiki med prvomajskimi prazniki (točka II/h).7

16. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o spremembi stikov utemeljilo na naslednjih okoliščinah: da med staršema obstaja konflikten odnos, zato je smiselno; da se predaje otroka s čim manj hkratne navzočnosti staršev vršijo preko vzgojno-izobraževalne ustanove, da je CSD v svojem mnenju štel otroku v korist, da se število nočitev in obseg stikov poveča in da se število menjav otroka med staršema zmanjša; da lahko otrok zdržema več dni preživi brez drugega starša in da sta se starša tekom predmetnega postopka (s sklepanjem delnih sodnih poravnav) v pretežni meri že sporazumela glede stikov.8

17. Po mnenju sodišča druge stopnje te okoliščine, zlasti pretežno soglasje staršev glede režima izvajanja stikov in mnenje CSD, da je razširitev sikov (tudi ena dodatna nočitev) v korist mld. A. A., in dejstvo, da je mld. A. A. sedaj ni več star 3 leta, kot ob prvi določitvi stikov, temveč 6 let, utemeljujejo odločitev za razširitev sikov. Sodišče druge stopnje pa pritrjuje pritožbi, da je v otrokovo korist, da se stiki postopoma razširjajo in se med tednom zaključijo že v sredo zvečer ob 18.00 uri (ne šele v četrtek zjutraj), da bo imel mld. A. A. dovolj časa za opravljanje domačih nalog z ozirom na to, da je septembra 2022 začel obiskovati 1. razred osnovne šole. Glede na to, da predlagatelj ni zaposlen, bo lahko v sredo popoldan, za kolikor se je povečal stik med tednom v primerjavi s prvotno sodbo iz leta 2019, preživel z mld. A. A. zadosti kakovostnega časa.

18. Ni pa mogoče pritrditi pritožbi, da so stiki med prvomajskimi prazniki neustrezno določeni in bi bilo treba čas med prvomajskimi prazniki razdeliti na oba starša. Sodišče druge stopnje soglaša s sprejemljivimi in razumnimi zaključki sodišča prve stopnje (v 13. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa), da lahko otrok več dni zdrži brez enega od staršev in da je med krajšimi jesenskimi in zimskimi počitnicami, ki trajajo med tednom, primerno določiti, da otrok te počitnice preživlja polovico časa pri vsakem od staršev, pri prvomajskih praznikih pa velja specifika, da takrat prazniki (27.4., 1.5. in 2.5.) ne padejo nujno na delovnike, zato je ustrezneje, da mld. A. A. prvomajske praznike neparno leto preživlja z materjo, parno leto pa z očetom.

19. Glede na to, da je bil s predmetnim sklepom zavrnjen predlog za skupno starševstvo, je bilo treba v prvem odstavku točke II izpodbijanega sklepa, ki ureja stike z mld. A. A., črtati besedno zvezo „in se določi način izvrševanja skupnega starševstva“.

20. Ni utemeljena pritožbena graja nasprotne udeleženke, da pred CSD ni bila obravnavana enakopravno in da je mnenje CSD pristransko in nestrokovno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je nasprotna udeleženka v bistvu nasprotovala ugotovitvam in zaključkom CSD, kar pa ni razlog za to, da sodišče mnenja CSD ne bi upoštevalo.

**Glede preživnine**

21. Oba udeleženca postopka sta predlagala spremembo višine preživnine. Predlagatelj je v zvezi s primernim predlogom, da se mld. A. A. predodeli njemu, predlagal, da preživnino plačuje nasprotna udeleženka (ta predlog je bil zavrnjen in ni predmet izpodbijanja s pritožbo). Podrejeno je predlagal, da se preživnina, določena s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru IV 497/2017 z dne 17. 6. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru III Cp 975/2019 z dne 22. 1. 2020, iz 180,00 EUR9 mesečno zniža na 150,00 EUR mesečno, ker mati z otrokom ne predaja za celoten stik potrebnih oblačil, zato ima otrok celotno garderobo tudi pri njem. Nasprotna udeleženka je predlagala zvišanje preživnine iz 180,00 EUR mesečno na 250 EUR mesečno zaradi zvišanih potreb otroka (oskrbnina za vrtec se je zvišala na 108,85 EUR, pojavili so se izdatki za vrtčevsko dejavnost, nakup smučarske opreme) in zaradi svojega slabšega premoženjskega stanja.

22. V skladu s prvim odstavkom 197. člena DZ sodišče na zahtevo ali predlog upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Tudi te spremenjene razmere morajo biti bistvene, manjše spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca niso podlaga za spremembo višine preživnine.10

23. Sodišče prve stopnje je s točko III izpodbijanega sklepa preživnino v višini 180,00 EUR, ki je bila določena s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru opr. št. IV P 497/2017 z dne 17.06.2019 v povezavi s sodno odločbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. III Cp 957/2019, od dneva izdaje izpodbijanega sklepa (11. 5. 2022) znižalo na 80,00 EUR mesečno (točka III izpodbijanega sklepa). Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da se sicer niti potrebe otroka niti zmožnosti preživninskih zavezancev sicer niso v bistvenem spremenile, vendar otrok (glede na določeno skupno varstvo in vzgojo) z vsakim od staršev preživi približno isto časa (v tem času pa ga vsak od staršev preživlja) in da ima pri vsakem od njiju oblačila, ki jih sam kupuje, zaradi tega stroški mld. A. A., ki jih starša ne krijeta v času, ko je otrok pri njima, zajemajo le stroške oskrbnine v vrtcu v višini 110,00 EUR mesečno, ki jo plačuje mati, in strošek vadnine nogometa v znesku 35 EUR mesečno (11 mesecev na leto, kar znese povprečno 32,08 EUR mesečno), ta dva zneska pa se poračunata, zato je dolžan predlagatelj nasprotni udeleženki plačevati razliko, t.j. 80,00 EUR mesečno. Predlog nasprotne udeleženke za zvišanje preživnine je bil zavrnjen (kot izhaja iz točke IV izpodbijanega sklepa).

24. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožbeno ni sporno, da se zmožnosti obeh staršev za preživljanje otroka od izdaje sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru P 497/2017 z dne 17.06.2019 (v povezavi s sodno odločbo Višjega sodišča v Mariboru opr. št. III Cp 957/2019) niso spremenile. Sodišče druge stopnje po vpogledu navedeni sodni odločbi (prilogi A2 in A3 sodnega spisa) ugotavlja, da so bile potrebe mld. A. A. takrat ocenjene na 373,00 EUR mesečno in da je bil takrat strošek oskrbnine v vrtcu ocenjen na 45,00 EUR mesečno (31. točka obrazložitve sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru P 497/2017 z dne 17.06.2019). Res je ob izdaji izpodbijanega sklepa (maja 2022) strošek oskrbnine v vrtcu znašal cca. 100 EUR mesečno, vendar je mld. A. A. septembra 2022 začel obiskovati 1. razred osnovne šole. Stroški šolske prehrane se gibljejo med 50,00 in 60,00 EUR mesečno (kot je izpostavljeno v pritožbi in kot izhaja iz 15. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa), stroški šolskih potrebščin pa cca. 150 EUR letno oz. cca. 13,00 EUR mesečno, kar ob upoštevanje stroškov za športne in kulturne aktivnosti v okviru šole, na katere upravičeno opozarja pritožba, znese cca. 70 EUR mesečno. Upoštevaje navedeno in upoštevaje novo nastali strošek vadnine za nogomet v višini cca 32 EUR mesečno (11 mesecev po 35 EUR), je za ugotoviti, da so se potrebe otroka od leta 2019 do leta 2022 zvišale za cca 55,00 EUR.11 Glede na to, da se pri odmeri preživnine upošteva tudi dejstvo, da ima tisti od staršev, ki mu otroci niso zaupani v varstvo in vzgojo in plačuje preživnino, z otrokom v času, ko je le-ta pri njem na stiku, prav tako stroške s kritjem otrokovih potreb,12 in glede na to, da je predmetnim sklepom obseg stikov predlagatelja z otrokom povečan za cca. 1 dan,13 pritožbeno sodišče meni, da se navedene povečane potrebe otroka vsaj v polovici poračunajo s povečanimi stroški kritja otrokovih potreb v času, ko mld. A. A. preživlja čas na stiku s predlagateljem. Glede na navedeno pogoji za spremembo višine preživnine iz 197. člena DZ niso izpolnjeni, zato je bilo treba sklep sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeniti tako, da se predlog predlagatelja za spremembo preživnine zavrne, IV. točko izpodbijanega sklepa, s katerim je bil predlog nasprotne predlagateljice za zvišanje preživnine zavrnjen, pa zaradi neutemeljenosti pritožbe potrditi.

25. Pritožbeno sodišče je iz navedenih razlogov delno ugodilo pritožbi ter spremenilo izpodbijani sklep, kot je razvidno iz izreka, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo sklep prvega sodišča, ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso bili podani (2. in 3. točka 365. člena ZPP).

26. V skladu s prvim in drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 je treba odločiti tudi o pritožbenih stroških. Nasprotna udeleženka je s pritožbo sicer delno uspela. Ker pa je pritožbeno sodišče s svojo odločitvijo sledilo koristi otroka, kar je bilo tudi v interesu obeh staršev, nasprotna udeleženka na podlagi 105. člena ZNP-1 sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Tako sodba VS RS II Ips 95/2018 z dne 14. 6. 2018, sodba in sklep VSL IV Cp 6/2017, sodba VSL IC Cp 62/2019, VSL Sklep IV Cp 466/2021 z dne 21.04.2021. Glej tudi M. Čujovič v B. Novak (ur), Komentar družinskega zakonika, Uradni list, Ljubljana 2019, str. 426. 2 Tako sodba VS RS II Ips 95/2018 z dne 14. 6. 2018, sodba in sklep VSL IV Cp 6/2017, sodba VSL IC Cp 62/2019, VSL Sklep IV Cp 466/2021 z dne 21.04.2021. Glej tudi M. Čujovič v B. Novak (ur), Komentar družinskega zakonika, Uradni list, Ljubljana 2019, str. 426. 3 Prav tam. 4 Kot izhaja iz 9 točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. 5 N. Weber v B. Novak (ur), Komentar družinskega zakonika, Uradni list, Ljubljana 2019, str. 426. 6 Na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Mariboru IV 497/2017 z dne 17. 6. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru III Cp 975/2019 z dne 22. 1. 2020. 7 Stiki med prvomajskimi prazniki so bili s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru IV 497/2017 z dne 17. 6. 2019 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru III Cp 975/2019 z dne 22. 1. 2020 urejeni, na način, da po všolanju otrok preživi krajše šolske počitnice po šolskem koledarju s prazniki in prostimi dnevi do polovice z vsakim staršem. 8 Da sta dosegla dogovor o začasnem izvajanju stikov izhaja iz zapisnika naroka 13.12.2021, na katerem sta sklenila tudi začasno (delno) sodno poravnavo glede preživljanja počitnic in praznikov; nadalje sta na naroku 15. 3. 2022 sklenila začasno (delno) sodno poravnavo glede stikov tako med delavniki kot med prazniki in počitnicami (na zadnjem naroku 11. 5. 2022 sta prav tako sklenila delno sodno poravnavo, in sicer glede vpisa v šolo in obiskovanja nogometa). 9 Po uskladitvi z indeksom rasti življenjskih potrebščin(v skladu s 198. členom DZ) je preživnina v času vložitve predloga (aprila 2021) znašala 188,00 EUR mesečno. 10 B. Novak v B. Novak (ur), Komentar družinskega zakonika, Uradni list, Ljubljana 2019, str. 657. 11 Strošek vrtca je leta 2019 znašal cca. 45 EUR, strošek šole pa leta 2022 cca 70,00 EUR, kar pomeni, da je razlika 25 EUR, k temu pa je treba prišteti še strošek vadnine za nogomet v povprečju 32,00 EUR mesečno. 12 VSRS sklep II Ips 343/2017 z dne 26. 4. 2018, VSL sodba IV Cp 425/2021 z dne 20.08.2021, VSL sklep IV Cp 227/2022 z dne 09.08.2022. 13 Vikend stik se po novem ne konča v nedeljo ob 19.00 uri, temveč v ponedeljek zjutraj, stik med tednom pa se ne konča v sredo zjutraj, temveč v sredo ob 18.00 uri.