Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če stranka izpodbija sodbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, mora v njej konkretno navesti, v čem je dejansko stanje ugotovljeno nepopolno ali zmotno.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (1. točka izreka) potrdi.
Sodišče prve stopnje je razsodilo, da ostane sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v veljavi v delu, s katerim je bilo toženi stranki naloženo, da mora plačati tožeči stranki obračunane obresti v znesku 63.371,08 SIT z zamudnimi obrestmi od vložitve izvršilnega predloga dalje ter ji povrniti za 1.266,00 SIT izvršilnih stroškov z zamudnimi obrstmi (1. točka izreka sodbe). V presežku, to je za glavnico 313.856,52 SIT z zamudnimi obrestmi in ustreznimi izvršilnimi stroški, je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (2. točka izreka sodbe). Tožeči stranki je naložilo, da mora toženi povrniti 42.751,00 SIT pravdnih stroškov (3. točka izreka sodbe). Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagala, naj jo pritožbeno sodišče v 1. točki izreka razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo obravnavanje in odločanje. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Očitka pritožbe sodišču prve stopnje, da je nepravilna njegova ugotovitev, da zneski računov in datumi njihovih plačil niso sporni in da bi bilo treba obrestno mero zakonitih zamudnih obresti po višini primerjati z nekaterimi obrestnimi merami, ki jih je predložila že tožena stranka in z drugimi obrestnimi merami Dolenjske banke, sta tako splošna, da ju ni mogoče upoštevati. Tožena stranka bi morala konkretno navesti, kateri datumi računov in plačil niso pravilno ugotovljeni in katere so tiste obrestne mere, ki bi bile zanjo še ugodnejše od obrestnih mer zakonitih zamudnih obresti, ki jih je uporabilo sodišče prve stopnje. Samo v tem primeru bi bilo njene pritožbene navedbe in v zvezi z njimi dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje sploh mogoče preizkusiti. Pritožbeno sodišče je tako ugotovilo, da s pritožbo uveljavljani pritožbeni razlog ni podan. Na podlagi določbe 2. odst. 365. člena ZPP je prvostopno sodbo preizkusilo še glede pritožbenih razlogov bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Ugotovilo je, da ni podan niti kateri od teh razlogov. Zato je po določbi 368. člena ZPP neutemeljeno pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo napadeno sodbo.