Jedro

Priznanje tožnika, da je 29. 10. 2020 napačno pripravil artikle, po presoji pritožbenega sodišča ne dosega pravnega standarda resnega in utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj zaradi očitane kršitve ni bilo onemogočeno nadaljevanje dela tožnika pri toženi stranki pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi (še posebej glede na izpoved B. B., da sta bili dve napaki na teden še dopustni). To pa pomeni, da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila zakonita.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje: - spremeni v točki I/1 tako, da se ugodi tožbenemu zahtevku, ki glasi: "1. Ugotovi se, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku z dne 27. 11. 2020, ki jo je tožnik prejel 14. 12. 2020, nezakonita, in se razveljavi." - razveljavi v točkah I/2, 3 in točki II izreka in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se ugotovi, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 11. 2020, nezakonita, in se razveljavi (I/1. točka izreka); da se ugotovi, da tožniku pogodba o zaposlitvi z dne 9. 5. 2018, po kateri je delo nastopil dne 18. 5. 2018, in delovno razmerje po tej pogodbi pri toženi stranki nista prenehala dne 29. 12. 2020 s potekom odpovednega roka, temveč sta trajala do 15. 8. 2021 in trajata tudi od 16. 2. 2022 dalje z vsemi pravicami iz delovnega razmerja (I/2. točka izreka); da je tožena stranka dolžna tožnika v roku 8 dni pozvati nazaj na delo, in sicer po 16. 2. 2022 na delovno mesto Komisionar 3002 in mu za čas nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi (od 29. 12. 2020 do vključno 15. 8. 2021 in od vključno 16. 2. 2022 dalje do vrnitve nazaj na delo) priznati vse pravice iz delovnega razmerja, ga prijaviti v obvezno socialno zavarovanje ter mu obračunati mesečne bruto plače v znesku 1.048,74 EUR (bruto I), za čas do 31. 12. 2020 v znesku 1.132,40 EUR (bruto I), za čas od 1. 1. 2021 ter obračunati ostale prejemke, ki bi mu pripadali, če bi delal (vključno z regresom za letni dopust v bruto znesku 1.024,24 EUR), skladno s pogodbo o zaposlitvi, in od bruto zneskov plačati davke in prispevke ter tožniku izplačati pripadajoče mesečne neto zneske plač in ostale prejemke z zakonskimi zamudnimi obrestmi za plačo od vsakega 19. v mesecu od neto zneska plače za pretekli mesec in za ostale prejemke od naslednjega dne od zapadlosti vsakega od neto zneskov ostalih prejemkov dalje do plačila (I/3. točka izreka). Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške postopka (II. točka izreka).

2. Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, in pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa pritožbi ugodi ter izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje, odločitev o pritožbenih stroških pa pridrži do dokončne odločitve. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 27. 11. 2020 zakonita, istočasno pa presodilo, da za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi zadostuje že ena napaka tožnika, ki jo je ta tudi priznal (24. točka obrazložitve izpodbijane sodbe) in sicer ko je namesto 32 komadov Flips smokija 250 g, ki so bili naročeni na komisionirnem listu št. 3354200 z dne 29. 10. 2020, pomotoma pripravil 40 komadov Flips smokija 150 g. Tožnik je na zaslišanju povedal, da gre za popolnoma enake embalažne škatle, zato se je zmotil. Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na sodno prakso, za katero pa ni navedlo opravilnih številk judikatov. Zaključilo je, da je potrebno upoštevati, da četudi kršitev, zaradi katere je bila podana redna odpoved, sama zase ni posebej huda, vendar pa se zaradi njenega ponavljanja izkaže, da pisna opozorila o predhodni kršitvi niso dosegla svojega namena, to predstavlja resen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri tem je sodišče ugotovilo, da tožena stranka tožniku ni dokazala storitve nobene druge časovno relevantne kršitve iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Na podlagi tega se izkažejo za popolnoma neutemeljene tudi izpovedbe nekaterih prič, da naj bi tožnik vsakodnevno delal napake. Če toženi stranki ni uspelo dokazati storitve konkretnih napak, ki jih je navedla v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ne morejo biti verodostojne izpovedbe, ki temeljijo predvsem na nekem občutku, ki je pa po verodostojnosti še najbližje govoricam. Poleg tega sodišče izpovedbo priče A. A., ki je bil zadolžen za ugotavljanje napak delavcev, ni štelo za verodostojno. Sodišče je tudi spregledalo in se ni opredelilo do navedb tožnika, da ena napaka v zvezi s Flips smokiji, ki jo je tožnik priznal, glede na obseg dela tožnika v določenem časovnem obdobju ne more predstavljati kršitve, ker ne gre za protipravno ravnanje. V času od 24. 9. 2020 do 4. 11. 2020, za katerega so tožniku v odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitali kršitve, je tožnik navedel, da je obdelal 226 naročil, kar je 4598 pozicij (ena pozicija pomeni posamezno zaporedno številko v komisionirnem listu, ta ena pozicija pa vsebuje enega ali več izdelkov). Očitana napaka pomeni, da je bilo napačno opravljeno delo tožnika le 0,02 % vseh pozicij, kar pomeni, da je bilo pravilno opravljenih 99,98 % vseh pozicij, kar tožena stranka tudi ni prerekala. Tožnik je torej naredil eno napako v 35 delovnih dneh, kar ob 6 dnevnem delovnem tednu in ob dveh praznikih pomeni eno napako v šestih tednih. Tako majhno število napak (ena napaka) ne more predstavljati kršitve, kar pomeni, da ta napaka ni protipravna, pri tem pa le napake, ki imajo naravo protipravnosti lahko predstavljajo kršitev. Če bi tožena stranka zahtevala manj oziroma nič napak, bi delo bilo potrebno organizirati drugače, počasneje zaradi večkratne samokontrole delavca. Ena napaka ne more predstavljati protipravnega ravnanja tudi zato ne, ker je priča B. B. na zaslišanju dne 2. 11. 2021 izpovedala, da sta dve napaki na teden še dopustni. Tožnik je torej naredil eno napako v šestih tednih, dopustno pa bi bilo narediti dve napaki na teden, kar pomeni 12 napak v šestih tednih. Dokazno breme o protipravnosti posameznega dejanja delavca je na strani tožene stranke. S tem, ko se sodišče ni opredelilo do navedb tožnika, da ena napaka glede na obseg dela tožnika v določenem časovnem obdobju ne more predstavljati kršitve, za katero delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi, je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Sodišče pa je tudi zmotno presodilo, na kakšen način mora delodajalec delavcu zagotoviti zagovor pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je namreč ugovarjal, da mu ni bil omogočen učinkovit zagovor, saj mu tožena stranka ob zagovoru ni predložila komisionarnih listov, iz katerih bi bile razvidne napake. Glede na to, da je tožnik v šestih tednih pripravil 4598 pozicij bi bilo edino logično, da se tožniku pokažejo relevantni komisionarni listi, da bi lahko, na podlagi svojih označb na tem listu, podal ustrezen zagovor. Tožena stranka se je sklicevala na judikat VDSS sodba Pdp 301/2020, v katerem je zapisano, da lahko delodajalec utemeljeno odpove pogodbo o zaposlitvi delavcu ob ponavljanju kršitev iz delovnega razmerja, tudi če kršitve same po sebi niso posebej hude, gre pa za ponavljanje kršitev. V citirani zadevi je delodajalec očital delavcu, da je v enem letu kljub dvema pisnima opozoriloma storil 14 kršitev, predvsem neupravičene odsotnosti, zamujanja, predčasnega odhajanja iz delovnega mesta, prekoračitev odmora in neprimeren odnos do nadrejenih ter sodelavcev. Nič od tega pa ni primerljivo s spornim primerom tožnika. Tožnik lahko samo ugiba, katere judikate je imelo v mislih sodišče, ko se je nanje sklicevalo, domneva pa, da sodbi VDSS opr. št. Pdp 328/2020 in Pdp 637/2020, ki pa prav tako nista primerljiva, saj je šlo v teh primerih za kršitev posameznih opravil, ki se izvedejo le nekajkrat v dnevu in so bile posledice napak v teh primerih bistveno večje kot v spornem primeru. Prav tako ne prideta v poštev sodbi VSRS opr. št. VIII Ips 28/2011 in VIII Ips 54/2016 in sicer, ko je delavec kljub predhodnemu opozorilu na posebno previdnost in pozornost pri dajanju zdravil varovancem ponovno dal otroku zdravilo ob neprimernem času in je sodišče izpostavilo, da je napaka toliko hujša, ker je delavec delal s posebej občutljivo skupino otrok in mladostnikov, ki so mu bili zaupani v varstvo. V drugem primeru pa je delavec po dveh opominih, v katerih se mu je očitalo šest napak, ponovno zapustil delovno mesto in se v delovnem času zasebno pogovarjal po mobilnem telefonu. Glede na vse navedeno tožnik predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in da pritožbeno sodišče sodbo spremeni oziroma podredno izpodbijano sodbo v celoti razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.) je pritožbeno sodišče preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov navedenih v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pa na pravilno ugotovljeno dejansko stanje napačno uporabilo materialno pravo.

5. Ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja pritožba in je podana v primeru, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Izpodbijana sodba takšnih pomanjkljivosti nima in jo je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik pri toženi stranki zaposlen na delovnem mestu "komisionar 3002", nazadnje po pogodbi o zaposlitvi z dne 9. 5. 2018. Med strankama ni bilo sporno, da je tožena stranka tožniku 27. 11. 2020 podala redno odpoved iz krivdnih razlogov in mu očitala kršitev delovnih obveznosti po predhodno podanima pisnima opozoriloma z dne 1. 7. 2020 in 22. 9. 2020. Tožniku je bilo vročeno vabilo na zagovor dne 16. 11. 2020 in je podal pisni zagovor dne 24. 11. 2020. Med strankama je bilo predvsem sporno, ali pisni opozorili na izpolnjevanje obveznosti z dne 1. 7. 2020 in 22. 9. 2020 ustrezata pogojem pisnega opozorila po določbah 85. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.) in ali očitana kršitev v odpovedi pomeni utemeljen razlog, zaradi katerega ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja.

7. Krivdni razlog za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je določen v 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1, kot kršenje pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. V drugem odstavku 89. člena ZDR-1 je določeno, da lahko delodajalec delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen razlog iz prvega odstavka 89. člena ZDR-1, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. V odpovedi je tožena stranka tožniku očitala, da je tožnik ponavljajoče kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko ni upošteval navodil delodajalca glede vestnega opravljanja dela priprave naročil oziroma komisionov za stranke in s tem v zvezi prepovedi škodljivega ravnanja, zaradi česar se pripravljeni artikli niso ujemali z artikli navedenimi na naročilnici, prav tako pa število dejansko pripravljenih artiklov ni bilo enako številu artiklov po naročilnici stranke. Sodišče prve stopnje je glede prvega pisnega opozorila z dne 1. 7. 2020 ugotovilo, da je tožena stranka z opozorilom očitala tožniku dve kršitvi, ki naj bi ju storil 25. 3. 2020. Med strankama je bilo nesporno, da je spornega dne (25. 3. 2020) tožena stranka napako tožnika tudi ugotovila, za očitane kršitve pa je tožniku podala pisno opozorilo dne 1. 7. 2020 in ga tožniku vročila 9. 7. 2020, zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pisno opozorilo prepozno, ker ga je tožena stranka izdala po poteku zakonsko določenega roka (60 dni od ugotovitve kršitve). Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da so predmet odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko le kršitve, storjene po vročitvi pisnega opozorila. V zvezi z drugim pisnim opozorilom z dne 22. 9. 2020, je sodišče na podlagi priznanja tožnika o storitvi dveh kršitev iz opozorila zaključilo, da sta bila očitka v pisnem opozorilu tožene stranke po vsebini utemeljena.

8. Tožnik je v zvezi s zakonitostjo postopka odpovedi trdil, da mu tožena stranka v odpovedi očita kršitve, za katere mu ni omogočila zagovora. V zvezi z navedenimi je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožena stranka kršitve delovnih obveznosti tožnika, ki so predstavljale razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi, niti v vabilu, niti v pisni obdolžitvi, ni navedla in s tem tožniku ni omogočila, da bi se do očitanih kršitev lahko opredelil. S tem pa ni zadostila smislu zagovora, ki se kaže v zagotovitvi pravice, da delavec očitane kršitve pojasni. Ker tožena stranka pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi v zvezi z očitanimi kršitvami (očitane nepravilnosti pri pripravi komisionov v zvezi z napačnimi artikli po komisionirnem listu št. 3354854 z dne 11. 11. 2020, ko bi naj tožnik namesto 6 komadov naročenih sirupov Pingo 1l, pripravil 6 komadov sirupa pomaranča 1l ter očitane kršitve po komisionirnem listu št. 3354856, ko naj bi tožnik namesto naročenih 5 komadov bonbonov Bronhi pripravil le 4 komade ter kršitev po komisionirnem listu z dne 25. 11. 2020, ko je tožnik naročenih 20 komadov testenin polžki C. 400 g ni pripravil, kršitev po komisionirnem listu št. 3355611 z dne 25. 11. 2020, ko naj bi tožnik namesto naročenih 72 komadov Kinder jajčk girl pripravil 58 komadov le-teh in kršitev po komisionirnem listu št. 3355647 z dne 25. 11. 2020, ko naj bi tožnik namesto 36 komadov sira Bovi blue 100 g pripravil 48 komadov le-tega in pri tem dejansko pripravljeno količino v komisionirnem listu zavedel 24 komadov) tožniku zagovora ni omogočila oziroma mu ni omogočila, da bi se do očitanih kršitev lahko opredelil je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je s tem tožena stranka kršila postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in v nadaljevanju teh kršitev utemeljeno ni presojalo po vsebini.

9. V zvezi s kršitvami očitanimi tožniku v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga z dne 27. 11. 2020, ki jih je sodišče vsebinsko presojalo in sicer očitek napake po komisionirnem listu z dne 9. 10. 2020, ko naj bi tožnik namesto naročenih 24 komadov napitka Cafemio Macchiato pripravil samo 12 komadov, napako po komisionirnem listu z dne 8. 10. 2020, ko naj bi tožnik namesto 6 komadov kave Barcaffe 250 g pripravil 8 komadov kave, napako po komisionirnem listu z dne 9. 10. 2020, ko naj bi tožnik namesto 20 komadov vodke Finland pripravil 12 komadov te pijače, napako po komisionirnem listu z dne 23. 10. 2020, ko naj bi tožnik namesto 5 komadov narezka pršut C. pripravil 6 komadov tega artikla, napako po komisionirnem listu z dne 23. 10. 2020, ko naj bi tožnik namesto 12 komadov naročene energijske pijače Semitex pripravil 10 komadov te pijače, napako po komisionirnem listu z dne 29. 10. 2020, ko bi naj tožnik namesto 32 komadov Flips smokija 250 g pripravil 40 komadov Flips smokija 150 g, napako po komisionirnem listu z dne 29. 10. 2020, ko naj bi tožnik namesto 30 komadov naročenih Kinder bueno white pripravil 10 komadov, napako po komisionirnem listu z dne 30. 10. 2020, ko naj bi tožnik namesto 48 komadov naročenih desertov Duplo pripravil 24 komadov in napako po komisionirnem listu z dne 30. 10. 2020, ko naj bi tožnik namesto 24 komadov toaletnega papirja D. pripravil le 12 komadov le-tega, je tožnik te kršitve tako v zagovoru pred redno odpovedjo kot tudi zaslišan kot stranka na sodišču, zanikal. Priznal je le napako po komisionirnem listu z dne 29. 10. 2020 in sicer, da je namesto 32 komadov Flips smokija 250 g pripravil 40 komadov Flips smokija 150 g. 10. Na podlagi izpovedi A. A., B. B. ter E. E. v zvezi s potekom kontrole pripravljenih artiklov in opravljene kontrole pri tožniku ter načinu beleženja ugotovljenih napak, je sodišče zaključilo, da je ob pregledu posameznih komisionirnih listov mogoče zaključiti, da je pred artikli, v zvezi s katerimi je v posebnem zvezku zabeležena napaka tožnika, z izjemo enega, kjer je tožnik sam napako priznal, A. A. zaporedno številko obkrožil, kar pa je po izpovedi B. B. pomenilo, da je bil izdelek pravilno pripravljen. Zato tožniku očitanih kršitev tožena stranka ni dokazala. Sodišče je ob vpogledu v komisionirne liste, z izjemo enega ugotovilo, da napake niso bile potrjene in jih tožena stranka ni izkazala. Tudi priča F. F. je po vpogledu komisionirnih listov izpovedala, da iz njih ni razvidno, da bi tožnik storil očitane napake. Izpovedala je sicer o drugih domnevnih napakah, ki bi jih naj storil tožnik, vendar le-te tožniku niso bile očitane v odpovedi, zato jih sodišče prve stopnje pravilno ni presojalo.

11. Ne glede na ugotovljeno pa je sodišče prve stopnje, ob upoštevanju priznanja tožnika za napako storjeno pri pripravi artiklov po komisionirnem listu z dne 29. 10. 2020, ko je tožnik namesto 32 komadov Flips smokija 250 g pripravil 40 komadov Flips smokija 150 g, zaključilo, da je potrebno pri presoji zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga upoštevati, da četudi kršitev, zaradi katere je bila podana redna odpoved, sama zase ni posebej huda, pa ponavljanje kršitev kaže, da pisno opozorilo o predhodni kršitvi ni doseglo svojega namena, kar pa predstavlja resen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zaključilo je, da za zakonitost redne odpovedi iz krivdnega razloga zadošča s strani tožnika priznana kršitev.

12. Naveden zaključek sodišča prve stopnje pa v pritožbi utemeljeno izpodbija tožnik, ki poudarja, da tožena stranka ni dokazala storitve nobene druge časovno relevantne kršitve iz odpovedane pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je navedel, da glede na vse očitane kršitve za 35 delovnih dni (od 24. 9. 2020 do 4. 11. 2020), ko je obdelal 226 naročil oziroma 4598 pozicij, pomeni, da je napačno opravil delo le v 0,02 % vseh pozicij (torej je pravilno naložil artikle v 99,98 % vseh pozicij). Glede na izpoved priče B. B. na zaslišanju dne 2. 11. 2021, ko je izpovedala, da sta bili dve napaki na teden še dopustni, je zaključek sodišča prve stopnje tudi po prepričanju pritožbenega sodišča materialno pravno zmoten. Sodišče je napačno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da je za presojo zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga potrebno upoštevati, da četudi kršitev, zaradi katere je bila podana redna odpoved, sama zase ni posebej huda, pa kaže da samo pisno opozorilo ni dosegla svojega namena, kar predstavlja resen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Glede na že omenjen prvi in drugi odstavek 89. člena ZDR-1 mora biti za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga vzpostavljena povezava med kršitvijo delovne obveznosti, ki je podala za to redno odpoved, in presojo, da zaradi te kršitve ni več mogoče nadaljevati dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita le v primeru, če delavec krši pogodbene obveznosti ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, pa je zaradi te kršitve onemogočeno nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Ti dve okoliščini definirata utemeljen razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pogoji utemeljenosti oziroma resnosti razloga za prenehanje delovnega razmerja ima podlago že v 4. členu Konvencije MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, ki določa, da delovno razmerje delavca ne preneha, če zato ni resnega razloga v zvezi s sposobnostjo ali obnašanjem delavca ali v zvezi z operativnimi potrebami podjetja, ustanove ali službe.

13. Priznanje tožnika, da je dne 29. 10. 2020 napačno pripravil artikle Flips smokija po presoji pritožbenega sodišča ne dosega pravnega standarda resnega in utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj zaradi očitane kršitve ni bilo onemogočeno nadaljevanje dela tožnika pri toženi stranki pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi (še posebej glede na izpoved B. B., da sta bili dve napaki na teden še dopustni). To pa pomeni, da redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila zakonita. V primerljivih zadevah Pdp 455/2015 je bila kršitev obveznosti iz delovnega razmerja v neudeležbi na sestanku, v zadevi opr. št. VIII Ips 102/2014 pa v napaki pri spremembi dobavnice in v tej zadevi je Vrhovno sodišče RS obrazložilo, da vsako ravnanje delavca, ki odstopa od običajno pričakovanih ravnanj in ga je mogoče razčistiti v okviru delovnih kontaktov, še ne pomeni kršitve, ki bi pogojevala odpoved pogodbe o zaposlitvi. To stališče in stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi opr. št. VIII Ips 215/2013, da zgolj ugotovitev ponovne (lahko tudi istovrstne) kršitve sama zase ne dokazuje, da gre za (resen in) utemeljen razlog, zaradi katerega delovnega razmerja ni več mogoče nadaljevati, je uporabno tudi v navedeni zadevi.

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v I/1 točki spremenilo, kot izhaja iz izreka sodbe tako, da je ugotovilo nezakonitost odpovedi, saj je bilo v tem delu dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno, zmotno pa uporabljeno materialno pravo (5. točka 358. člena ZPP). V ostalem (glede reintegracije oziroma eventualne razveze pogodbe, reparacije in odškodnine) je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj sodišče zaradi zmotnega materialno pravnega stališča, da je izpodbijana odpoved zakonita, v tem delu sploh ni ugotavljalo dejanskega stanja (355. člen ZPP).

15. Po določbi 355. člena ZPP sme pritožbeno sodišče, če je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, izjemoma razveljaviti sodbo sodišča prve stopnje in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, če glede na naravo stvari in okoliščine primera oceni, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti omenjene pomanjkljivosti. Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotne presoje, da je odpoved zakonita, ni ugotavljalo dejanskega stanja glede reintegracije oziroma sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, reparacije in odškodnine, gre pa za obsežen del dokaznega postopka, ki doslej še ni bil izveden, zato ne more biti prvič izveden šele na pritožbeni stopnji. Ni namreč potrebna le ponovitev že izvedenih dokazov na pritožbeni obravnavi zaradi oblikovanja spremenjene dokazne ocene (347. člen ZPP), temveč dopolnitev dejanskega stanja glede okoliščin, ki sploh še niso bile predmet obravnavanja na prvi stopnji.

16. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).