Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sklep občinskega sveta o prometni ureditvi ima splošen značaj, ne glede na to, če in koliko posamezne lastnike nepremičnin ob javni poti obremenjuje tako določena prometna ureditev.
Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se pod 2. točko izreka potrdi sklep Upravnega sodišča Republike Slovenije št. U 1661/99-3 z dne 16.11.1999.
Tožnik je v upravnem sporu izpodbijal sklep Občinskega sveta Občine J. o prometni ureditvi na območju "M." na J. z dne 30.9.1999 (Uradni list RS, št. 82/99, dalje: sklep). Obenem je vložil zahtevo za izdajo začasne odredbe, s katero je zahteval, da se toženi stranki naloži, da do pravnomočne odločitve v upravnem sporu ponovno vzpostavi signalizacijo, ki ji je bila vzpostavljena z odločbo "tožene stranke z dne 17.11.1995".
Z izpodbijanim sklepom pod 2. točko izreka je sodišče prve stopnje zavrglo zahtevo za izdajo začasne odredbe. V obrazložitvi sklepa navaja, da sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti aktov državnih organov, organov lokalne skupnosti in nosilcev javnih pooblastil, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja (4. odstavek 1. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 50/97, dalje: ZUS). Lokalna skupnost je pristojna za določitev prometne ureditve na občinskih cestah (17. člen Zakona o varnosti cestnega prometa, Uradni list RS, št. 30/98, dalje: ZVCP). Sporni sklep je tožena stranka izdala na podlagi 51. člena Odloka o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 54/99, dalje: Odlok) po postopku, ki velja za sprejem predpisov lokalne skupnosti. Z njim je na splošno uredila prometni režim na obravnavanem območju, ki se nanaša na nedoločene uporabnike. Ker torej sporni sklep ne ureja posamičnih razmerij, ne gre za akt organa lokalne skupnosti v obliki predpisa iz 4. odstavka 1. člena ZUS, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, zato je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo.
Tožnik v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga kršitve določb postopka v upravnem sporu in materialnega prava. Sodišče prve stopnje se zadovolji z razlago ZVCP in za sporno odločitev išče razloge v 51. členu Odloka. Po tožnikovem mnenju je navedeni odlok sporen, zato bo pri ustavnem sodišču sprožil postopek za oceno njegove zakonitosti. Sprejeta razlaga pravne narave spornega sklepa je napačna, saj ni bilo upoštevano, da gre za omejitev prometa izključno iz razlogov na strani tožnika, vendar je ureditev pomanjkljiva in šikanozna. Nadalje se tožnik izrecno sklicuje na tožbene navedbe, v katerih poudarja, da se s spornim sklepom izključno ureja posamično razmerje. Na to kaže dejstvo, da je na podlagi pravnomočne odločbe in na tožnikov predlog bila vzpostavljena prometna signalizacija, dejansko stanje pa se ni spremenilo. Tožena stranka je enotno pot razdelila v več odsekov samo zato, da bi lahko zagovarjala tezo, da ne ureja posamičnega razmerja. Toda to ne drži, saj je "1. člen sklepa opredeljen tako, da ureja promet izključno in samo na lokaciji, kjer se nahaja tožnikova hiša". Pot, po kateri želi tožena stranka urediti promet, ne izpolnjuje pogojev za cesto in je že to razlog za nezakonitost sklepa. Sicer navedena pot sploh ni primerna za kakršnokoli vožnjo. S spornim sklepom se posega tudi v tožnikovo lastninsko pravico, ker podporni zidovi tvorijo integralni del poti. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep pod 2. točko izreka razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Dopolnitev obrazložitve pritožbe, vložena dne 26.11.1999, je bila vložena po izteku pritožbenega roka (pritožbeni rok je potekel 22.11.1999), zato pritožbeno sodišče te dopolnitve ni presojalo (336. člen ZPP v zvezi s 16. členom ZUS). Tridnevni rok za vložitev pritožbe je določen z zakonom (5. odstavek 69. člena ZUS) in z zakonom je tudi določeno štetje rokov, določenih po dnevih (111. člen ZPP), zato na odločitev ne more vplivati okoliščina, da je izpodbijani sklep pooblaščencu tožnika bil vročen v petek, t. j. 19.11.1999 in da je rok za vložitev pritožbe potekel v ponedeljek 22.11.1999. S spornim sklepom je določena prometna ureditev na območju "M." na J., ki je po neizpodbijanih ugotovitvah sodišče prve stopnje sprejet po postopku, ki velja za sprejem predpisov lokalne skupnosti. Vendar je sporno ali ta sklep ureja posamično razmerje, kot to zatrjuje tožnik, ali pa na splošno določa prometno ureditev na navedenem območju. Pritožbeni ugovori pritožbenemu sodišču ne zbujajo dvomov v zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka s spornim sklepom na splošno uredila prometni režim, ki se nanaša na nedoločeno število nedoločenih uporabnikov. Tožnik sicer to ugotovitev izpodbija in se sklicuje na 1. člen spornega sklepa, ki naj bi urejal samo lokacijo, kjer se nahaja njegova hiša. Toda tudi po presoji pritožbenega sodišča, vsebina navedene določbe ne daje podlage za tak zaključek, saj določa prometni režim na vseh tam naštetih cestah in med drugim tudi za odsek ceste od K. 6 do K. 15 (po podatkih poslanih spisov je v tožnikovi lasti hiša K. 6). Okoliščina, da gre za javno pot ni sporna (javna pot je občinska cesta, ki ne izpolnjuje določenih minimalnih elementov za lokalno cesto ali pa je namenjena samo določenim vrstam udeležencev v prometu, 14. alinea 14. člena Zakona o javnih cestah, Uradni list RS, št. 29/97). Vsaka javna pot pa je namenjena vnaprej nedoločenim uporabnikom in določeni prometni režim velja za vse, zato ima sporni sklep splošni značaj, ne glede na to, če in koliko posamezne lastnike nepremičnin ob javni poti eventuelno obremenjuje tako določena prometna ureditev.
Ker torej sporni sklep po vsebini neposredno ne ureja posamičnih razmerij, ne gre za akt organa lokalne skupnosti v obliki predpisa iz 4. odstavka 1. člena ZUS, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Zato upravno sodišče ni bilo pristojno za odločanje o predlagani začasni odredbi in je zahtevo pravilno zavrglo na podlagi 3. točke 1. odstavka 34. člena ZUS.
Uveljavljena pritožbena razloga torej nista podana, zato je sodišče na podlagi 73. in 68. člena ZUS pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.