1. 3. 2023

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Izidorja Stoparja in Darje Bubnjić, oba Novo mesto, ki ju zastopata Tatjana in Aleksander Sitar, odvetnika v Novem mestu, na seji 1. marca 2023

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 44. člena Zakona o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 64/11 – uradno prečiščeno besedilo) ter za oceno ustavnosti in zakonitosti tretjega in četrtega odstavka 3. člena ter 4. in 5. člena Odloka o določitvi lokacij za izvajanje spontanih uličnih nastopov na območju Mestne občine Novo mesto (Dolenjski uradni list, št. 22/21) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnika izpodbijata Odlok o določitvi lokacij za izvajanje spontanih uličnih nastopov na območju Mestne občine Novo mesto (v nadaljevanju Odlok) in 44. člen Zakona o javnih zbiranjih (v nadaljevanju ZJZ). Zatrjujeta neskladje Odloka s 14., 15., 22., 34. in 35. členom, prvim in drugim odstavkom 72. člena in 153. členom Ustave ter neskladje 44. člena ZJZ z 2. in 14. členom, drugim in četrtim odstavkom 15. člena in 153. členom Ustave. Izpodbijata ureditev izvajanja spontanih uličnih nastopov, kot to dovoljuje Odlok. Navajata, da sta zaradi njegovih določb izpostavljena nenadzorovanemu onesnaženju s čezmernim hrupom, ki splošno in dokazano škodi zdravju. Opisujeta lokacijo in lego stanovanja, kjer prebivata. Navajata podatke o najvišji zgornji meji dopustnega hrupa, da ni čezmeren, in kritični obremenitvi, predpisani za III. območje varstva pred hrupom, kamor naj bi spadalo območje njunega prebivanja in izvajanja spontanih uličnih nastopov v neposredni bližini, ter podatke o zvočni ravni hrupa nekaterih instrumentov brez ozvočenja. Po mnenju pobudnikov bo jakost hrupa instrumentov z v 5. členu Odloka dovoljenim ozvočenjem z baterijskimi napravami še veliko višja. Pobudnika trdita, da glede na opisano lokacijo njunega stanovanja in izpostavljene zvočne ravni hrupa instrumentov tretji in četrti odstavek 3. člena, kolikor se nanašata na spontane ulične nastope na območju Glavnega trga in na Muzejski ulici od Glavnega trga do stopnic pri javnih sanitarijah (20. in 21. točka), ter 4. in 5. člen Odloka neposredno posegajo v pravico, da nista izpostavljena čezmerni obremenitvi okolja s hrupom, ki jima jo v prvem odstavku 16. člena zagotavlja Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22 – v nadaljevanju ZVO-2), in v pravico iz prvega in drugega odstavka 141. člena ZVO-2, da sta čezmernemu hrupu izpostavljena zgolj izjemoma, brez preseganja kritičnih obremenitev in šele po izdani upravni odločbi. Zato naj bi te določbe posegale v njune ustavno varovane pravice do zdravega življenjskega okolja, do osebnega dostojanstva in varnosti ter v pravice zasebnosti in osebnostnih pravic. Navedene določbe Odloka naj bi z dovoljeno dejavnostjo, ki povzroča čezmeren hrup, posegale tudi v njuno pravico, da uveljavljata varstvo po drugem odstavku 8. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06 in 139/20 – ZJRM-1). Pobudnika navajata, da iz istih razlogov izpodbijata vse določbe Odloka, ker se dnevno gibljeta po opravkih in ob sprehajanju psa tudi po ostalih lokacijah, na katerih Odlok dovoljuje spontane ulične nastope, in naj bi bila tudi na njih izpostavljena nenadzorovanemu čezmernemu onesnaževanju s hrupom. V utemeljitev škodljivih učinkov na zdravje povzemata ugotovitve iz članka dr. Marjana Bilbana "Vpliv hrupa na človeka" in iz članka istega avtorja v sodelovanju z Miho Mrakom "Ekstraavralni učinki hrupa".[1] Razveljavitev celotnega Odloka naj bi terjal tudi javni interes, še posebej interes vseh ostalih prebivalcev, ki prebivajo na območjih, na katerih Odlok dovoljuje spontane ulične nastope. Pravni interes za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 44. člena ZJZ pobudnika zatrjujeta z uveljavitvijo Odloka, izdanega na podlagi pooblastila te določbe, na podlagi katerega naj bi Občina omejila in posegla v temeljne človekove pravice, katerih kršitev zatrjujeta v pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka. Pobudnika predlagata začasno zadržanje izvrševanja Odloka in 44. člena ZJZ.

B.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti (in zakonitosti) lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

Člen 44 ZJZ določa, da lahko lokalna skupnost s svojim predpisom določi območja, na katerih so dopustni spontani ulični nastopi iz 6. točke 5. člena tega zakona,[2] čas, v katerem se lahko izvajajo, ter dopustnost in način uporabe naprav za ojačanje zvoka.

Odlok, izdan na podlagi 44. člena ZJZ, v 1. členu določa njegovo vsebino in v 2. členu pomen izrazov, uporabljenih v Odloku. Člen 3 Odloka dovoljuje spontane ulične nastope na javnih površinah v lasti Občine (prvi odstavek), določa, da izvedba spontanega uličnega nastopa ne pomeni občasne uporabe nepremičnin po zakonu, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, in da je za pouličnega umetnika brezplačna (drugi odstavek), določa 26 lokacij za izvajanje spontanih uličnih nastopov (tretji odstavek) in določa, da so lokacije razvidne na karti, ki je kot Priloga 1 sestavni del Odloka (četrti odstavek). Člen 4 Odloka določa časovni okvir izvajanja spontanih uličnih nastopov. Skladno s to določbo se spontani ulični nastopi lahko izvajajo vsak dan med 10. in 22. uro. Skladno s 5. členom Odloka je dovoljeno ozvočenje za glasbene instrumente in vokal s pomočjo uporabe baterijskih naprav za ojačanje zvoka do 30 W nazivne električne moči. Odlok v 6. členu ureja izvajanje nadzora nad izvajanjem določb Odloka, v 7. členu določa prekrške v primeru ravnanja v nasprotju s 3., 4. in 5. členom Odloka (prvi odstavek) in globe za storjene prekrške (drugi in tretji odstavek), v 8. členu pa je določen začetek njegove veljavnosti.

Pobudnika navajata, da izpodbijata 44. člen ZJZ in celoten Odlok. Iz navedb pobudnikov izhaja, da je njun temeljni očitek izpostavljenost čezmerni obremenitvi varovanih prostorov stanovanja, v katerem prebivata, s hrupom in s tem poseg v zdravo življenjsko okolje, ker Odlok spontano ulično nastopanje dopušča na lokacijah v neposredni bližini vsak dan v času od 10. do 22. ure, pri čemer je dovoljeno ojačanje zvoka, kar naj bi škodovalo zdravju. Iz istih razlogov pobudnika nasprotujeta izvajanju spontanih uličnih nastopov na vseh drugih lokacijah, kjer se gibljeta. Na zatrjevani izpostavljenosti čezmerni obremenitvi s hrupom gradita tudi druge očitke kršitev pravic. Glede na navedeno je Ustavno sodišče štelo, da pobudnika poleg 44. člena ZJZ izpodbijata še tretji in četrti odstavek 3. člena ter 4. in 5. člen Odloka.

6.Izpodbijane določbe ne učinkujejo neposredno. Člen 44 ZJZ daje pooblastilo lokalnim skupnostim, da lahko izdajo predpis, s katerim uredijo izvajanje spontanih uličnih nastopov, in se že v temelju sploh ne nanaša na položaj pobudnikov. Izpodbijane določbe Odloka sicer učinkujejo brez izdaje izvedbenega predpisa ali posamičnega akta oblastvenega organa, vendar zakonodaja z vidika očitkov pobudnikov glede izpostavljenosti čezmerni obremenitvi s hrupom predvideva možnost sodnega varstva v pravdi.[3] Kolikor bosta pobudnika varstvo svojih pravic uveljavljala v postopku pred sodiščem, bosta v tem postopku lahko navajala tudi protiustavnost (in nezakonitost) izpodbijanih določb ZJZ in Odloka. Po ustaljeni ustavnosodni presoji se v primerih, ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, pobuda lahko vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamičen akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. in 60. člena ZUstS. To stališče je podrobneje obrazloženo v sklepih Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82) oziroma št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2). Ne da bi pobudnika izčrpala pravna sredstva in v teh postopkih uveljavljala domnevno protiustavnost in nezakonitost, jima ni mogoče priznati pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti (in zakonitosti) izpodbijanih določb ZJZ in Odloka. Navedbe pobudnikov o uveljavljanju varstva v imenu drugih prebivalcev in javnega interesa na to stališče ne vplivajo. Pobudnika svojega pravnega interesa tudi sicer ne moreta utemeljiti z zatrjevanjem pravnega interesa drugih oseb ali javnega interesa. Glede na navedeno je Ustavno sodišče njuno pobudo zavrglo.

7.Ker je Ustavno sodišče pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 44. člena ZJZ in za oceno ustavnosti in zakonitosti tretjega in četrtega odstavka 3. člena ter 4. in 5. člena Odloka zavrglo, se mu ni bilo treba opredeliti do predloga pobudnikov za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijanih določb.

C.

8.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Rajko Knez, dr. Špelca Mežnar, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sodnica dr. Neža Kogovšek Šalamon je bila pri odločanju v tej zadevi izločena. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Matej Accetto Predsednik

[1]Pobudnika prilagata članka M. Bilban, Vpliv hrupa na človeka, datum in mesto objave članka nista razvidna, in M. Mrak, M. Bilban, Ekstraavralni učinki hrupa, Zdravniški vestnik, let. 83, št. 4 (2014), str. 329–341.

[2]ZJZ v 5. členu ureja izključitev uporabe zakona, v 6. točki prvega odstavka 5. člena pa določa spontane ulične nastope.

[3]Glej npr. 133. člen Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo in 20/18 – OZ) ter 75. in 99. člen Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02, 91/13 in 23/20 – SPZ).