Jedro

Odločitev uprave o prenehanju ustanove je veljavna pod pogojem, če organ, ki je pristojen za ustanovo (področno ministrstvo), k odločitvi uprave izda soglasje. Organ se šteje za predlagatelja postopka.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje predlog predlagateljice z dne 11. 12. 2014 zavrglo. V obrazložitvi je navedlo, da predlagateljica tudi po pozivu sodišča predloga ni dopolnila. Ni namreč izrecno navedla ali predlaga postopek prisilne likvidacije ali postopek stečaja. Vloga ni razumljiva in je sodišče ne more obravnavati. Zato je v skladu z določbo četrtega odstavka 108. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), predlog zavrglo.

2. Predlagateljica se je pravočasno pritožila in uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni ali razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

V pritožbi je uveljavljala, da je zmotno stališče sodišča, da ima položaj predlagateljice, ker ima v skladu s četrtim odstavkom 32.člena Zakona o ustanovah (ZU), le obveznost sodišče obvestiti o prenehanju ustanove. Takšno stališče je bilo že zavzeto v sodni praksi.(1) Pritožnica torej nima položaja stranke predhodnega likvidacijskega oziroma stečajnega postopka. Pri tem je še dodala, da je sodišče prezrlo, da pritožnica ni bila ustrezno zastopana po državnem pravobranilstvu (prvi odstavek 1. člena v zvezi s prvim odstavkom 7. člena Zakona o državnem pravobranilstvu (ZDPra). Slednje predstavlja tudi bistveno kršitev postopka (11. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

3. Pritožba je utemeljena.

4. Matični predpis, ki ureja položaj ustanov je ZU. Ustanova je pravna oseba zasebnega prava (drugi odstavek 1. člena ZU). V 3. členu ZU je splošno določeno, da ima v postopku ustanavljanja, delovanja in prenehanja ustanov ministrstvo, v katerega delovno področje sodi namen, za katerega je ustanova ustanovljena, pristojnosti določene s tem zakonom. Kot organ, ki je pristojen za ustanove (v nadaljevanju organ), je v konkretnem primeru določeno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ker v delovno področje tega ministrstva sodi namen, za katerega je bila ustanova ustanovljena (v nadaljevanju MIZŠ).

V konkretnem primeru gre za prenehanje ustanove. O njenem prenehanju je odločila uprava (sklep uprave o prenehanju ustanove z dne 10.3.2014, priloga k obvestilu MIZŠ z dne 11.12.2014, zap. št. 1). MIZŠ je za veljavnost odločitve uprave o prenehanju ustanove izdalo soglasje v skladu z drugim odstavkom 32. člena ZU (odločba št. 014-10/2012/13 z dne 21.11.2014, priloga k zap. št. 1).

5. Sodišče druge stopnje se je najprej opredelilo do vloge, ki jo po ZU opravlja organ. Slednji v času delovanja in tudi ob prenehanju ustanove opravlja nadzorno funkcijo.(2) V tej vlogi presoja pravilnost odločitev ustanove.

Zato mora, če ustanova preneha v skladu s četrtim odstavkom 32. člena ZU o tem obvestiti sodišče. S posredovanjem obvestila sodišču se vloga organa konča. Sodišče pa mora po obvestilu organa izvesti postopek likvidacije oziroma stečaja v skladu z Zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (peti odstavek 32. člena ZU). Ker je ZPPSL nehal veljati(3) in je sedaj predpis, ki ureja postopke zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju ZFPPIPP, je treba namesto ZPPSL uporabiti navedeni zakon.

6. Kot je bilo doslej pojasnjeno, je odločitev uprave o prenehanju ustanove veljavna pod pogojem, če organ k odločitvi uprave izda soglasje. Iz opisane vloge organa, sodišče izpeljuje položaj organa kot predlagatelja postopka redne likvidacije po 1. točki drugega odstavka 420. člena ali upravičenega predlagatelja stečajnega postopka po 1. točki 231. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim, drugim in četrtim odstavkom 32. člena ZU. Da ima MIZŠ položaj predlagateljice postopka, je bilo v sodni praksi že zavzeto.(4)

7. Za postopek prisilne likvidacije pravne osebe se uporablja šesto poglavje ZFPPIPP ( 419. člen ).

8. Kljub temu, da ima MIZŠ v konkretnem primeru položaj predlagateljice, pa je sodišče glede na opisano vlogo obveščevalca sodišča po četrtem odstavku 32. člena ZU, vseeno nepravilno izdalo sklep o dopolnitvi predloga za začetek postopka (zaporedna št. 2) in ji naložilo, da izrecno navede ali predlaga postopek prisilne likvidacije ali postopek stečaja nad ustanovo. Z obvestilom o prenehanju ustanove je namreč svojo obveznost izpolnila.

9. Od tedaj naprej mora sodišče odločiti ali bo izvedlo postopek prisilne likvidacije ali stečajni postopek. Pri tem sodišče druge stopnje meni, da je v vsakem primeru smiselno najprej začeti postopek prisilne likvidacije in imenovati upravitelja. Če pa bi se v postopku ugotovilo, da je ustanova insolventna, pa bi moral upravitelj v imenu ustanove v skladu z določbo prvega odstavka 423. člena ZFPPIPP sodišču predlagati, da začne stečajni postopek.(5)

10. Čeprav iz drugih pritožbenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

11. Navodila sodišču prve stopnje za nadaljevanje postopka so razvidna iz obrazložitve. Sodišče druge stopnje pa še dodaja, da je v 421. členu ZFPPIPP določena uporaba pravil za prisilno likvidacijo, pri čemer se smiselno uporabljajo določila navedena v 1. točki 421. člena in izrecno posamične določbe ZFPPIPP, naštete v 2. točki 421. člena ZFPPIPP. Med navedenimi določili pa ni določbe 233. člena ZFPPIPP, ki določa obveznost plačila predujma za kritje začetnih stroškov (stečajnega) postopka. Uporabo te določbe za postopek prisilne likvidacije namreč izključuje že sama narava tega postopka in razlogi za začetek. Likvidacijski postopek predpostavlja, da ima družba, nad katero se vodi postopek prisilne likvidacije, dovolj premoženja za poplačilo vseh njenih obveznosti, torej tudi za poplačilo stroškov izvedbe likvidacijskega postopka.

(1) Cst 55/2012. (2) Primerjaj: na primer 5., tretji odstavek 6., drugi odstavek 8., 9., 30a člen ZU.

(3) 1. točka prvega odstavka 499. člen ZFPPIPP.

(4) Cst 204/2013 z dne 19. junija 2013. (5) Primerjaj enako stališče VSL sklep Cst 77/2013 in tudi St 1852/2013 z dne 18. 10. 2013.