Jedro

Pritožnik utemeljeno izpostavlja, da je bila navedena dokumentacija izročena izključno zato, ker je bila obdolžencu izročena odredba o hišni preiskavi in je torej v primeru, če se hišna preiskava pri njem ne bi opravljala, vsekakor ne bi izročil.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega D.P. se ugodi in sklep sodišča prve stopnje pod točko II izreka razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko I odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa iz kazensko preiskovalnega spisa izločijo listine in dokumentacija, podrobneje našteta v točki I izpodbijanega sklepa. Pod točko II pa je prvostopno sodišče zahtevo za izločitev dokazov, ki jo je dne 29. 3. 2019 v imenu obdolženega D.P. vložila O.P.P. o.p. d.o.o., v preostalem delu zavrnilo.

2. Zoper odločitev prvostopnega sodišča pod točko I izpodbijanega sklepa pritožba ni bila vložena, zato je sklep prvostopnega sodišča v tem delu postal pravnomočen.

3. Odločitev pod točko II izpodbijanega sklepa pa graja pritožba zagovornikov obdolženega D.P. z navedbami, da nikakor ne drži, da bi obdolženec prostovoljno izročal dokumentacijo, vezano na svojo stranko, in sicer U., temveč je navedeno dokumentacijo izročil, ker je to ne le zahtevala policija, temveč tudi šele tedaj, ko mu je bila pokazana odredba o hišni preiskavi in se je od njega morebitna izročitev te dokumentacija tudi zahtevala. Zato po oceni pritožnika ni mogoče šteti, da je v obravnavani zadevi šlo za prostovoljno izročitev dokumentacije, temveč je bila navedena dokumentacija izročena po predložitvi odredbe za hišno preiskavo v prostorih O.P.P., ko je bilo obdolžencu onemogočeno prosto gibanje in je šlo smiselno tudi za odvzem prostosti, saj P. ni mogel zapuščati odvetniške pisarne, vse pa zaradi navodil policije po predočitvi odredbe za hišno preiskavo. Obdolženi torej navedene dokumentacije ni izročil kar tako, kot je to razbrati iz razlogov izpodbijanega sklepa in glede na to, da iz izpodbijanega sklepa izhaja ugotovitev preiskovalnega sodnika, da je bila hišna preiskava, ki je bila opravljena v O.P. D.P. protizakonita, je po oceni pritožnika potrebno sprejeti odločitev, da se iz kazenskega spisa izloči tudi dokumentacija, za katero je v izpodbijanem sklepu navedeno, da jo je obdolženi P. izročil prostovoljno, to pa je pravno mnenje, rjava mapa od št. 1 - 33, nadalje mapa UM, pravno mnenje, dopis B. d.d. od št. 40 - 117. Po oceni pritožnika je prvostopno sodišče s tem, ker ni ugodilo predlogu za izločitev navedene dokumentacije, zagrešilo bistveno kršitev procesnih določil, kršitev materialnega prava, zmotno pa je bilo ugotovljeno tudi dejansko stanje.

Nadalje pritožnik graja odločitev prvostopnega sodišča tudi, ker predlagani dokazi niso bili izločeni iz predmetnega kazenskega spisa tudi zato, ker je bil dvoletni rok, določen v 154. členu Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), prekoračen, saj državno tožilstvo več kot tri leta in pol v zadevi ni bilo aktivno, zaradi česar bi tudi iz tega razloga bilo potrebno navedene dokaze uničiti ali jih vsaj izločiti iz spisa.

4. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal naslednje:

5. Kot je pritožniku v izpodbijanem sklepu pod točko 5 pojasnilo že prvostopno sodišče, pritožba v delu, ki se navezuje na neaktivnost državnega tožilca, ne more biti uspešna, saj je Ustavno sodišče RS zapovedalo uporabo avtentične razlage določb iz četrtega odstavka 153. člena in prvega odstavka 154. člena ZKP, po katerih je rok dveh let po prenehanju izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov instrukcijski in ne prekluzivni, kar pomeni, da je pridobljene dokaze na ta način v postopkih, kjer je državni tožilec postopek že začel, dovoljeno uporabiti, pri čemer je v izpodbijanem sklepu obrazloženo tudi, da gradivo iz četrtega odstavka 153. člena in prvega odstavka 154. člena ZKP po preteku dveh let po koncu izvajanja ukrepov preiskovalni sodnik zapečati in do končne odločitve Ustavnega sodišča v to gradivo ni dovoljeno vpogledati ali ga uporabiti.

6. Soglašati pa je potrebno s pritožbo v delu, ko graja zaključke prvostopnega sodišča glede okoliščin, da bi naj obdolženec določeno dokumentacijo kriminalistom izročil povsem prostovoljno. Pritožnik namreč v tem delu utemeljeno izpostavlja, da je bila navedena dokumentacija izročena izključno zato, ker je bila obdolžencu izročena odredba o hišni preiskavi in je torej v primeru, če se hišna preiskava pri njem ne bi opravljala, vsekakor ne bi izročil. Glede na navedeno so tudi po oceni pritožbenega sodišča zato zaključki prvostopnega sodišča v tej smeri vsaj preuranjeni, dokler se ne bo podrobneje raziskalo, kako konkretno je potekala sporna hišna preiskava. Z zaslišanjem tedaj navzočih tako kriminalistov, kot prič hišne preiskave bo potrebno raziskati tudi, kdaj konkretno, v kateri fazi je obdolženi P. sporno dokumentacijo izročil, pri čemer vendarle ne gre spregledati tudi, da iz zapisnika o preiskavi stanovanja in drugih prostorov po odredbi sodišča izhaja, da se je hišna preiskava v O.P.P. 8. 6. 2011 pričela ob 07.58 uri. Iz točke II že navedenega zapisnika izhaja, da se je preiskava dejansko začela ob 08.57 uri, pri čemer je ob 08.50 uri na kraj prišel tudi predsednik Območnega zbora odvetnikov M. M.K. (točka III zapisnika o hišni preiskavi), ki je kraj zapustil ob 10.03 uri. Glede na to, da je le v opombi pod točko V, v rubriki ugovori navzočih oseb na vsebino zapisnika in drugi morebitni ugovori navedeno, da bi se naj preiskava dejansko začela ob 10.03 uri, po odhodu predstavnika odvetniške zbornice M.K., pa bo vendarle treba preveriti tudi, kdo od navzočih, ali obdolženec ali priče ali kriminalisti ali kdo drug je podal naveden ugovor in ugotoviti, ali držijo navedbe v tem ugovoru ali pa držijo navedbe, kot so zapisane v točki II zapisnika, da se je torej preiskava dejansko začela ob 08.57 uri. Ob navedenem pa bo posebej potrebno preveriti tudi, v kateri fazi hišne preiskave so bile "prostovoljno" izročene listine in dokumentacija in tudi ali je bil tedaj navzoč predsednik Območnega zbora odvetnikov M. M.K. Šele ko bo dejansko stanje obravnavane zadeve raziskano tudi v navedeni smeri, bo mogoče z vso potrebno gotovostjo odločiti tudi o pritožbenih pomislekih glede "prostovoljne" izročitve že navedene dokumentacije.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.