Jedro

Sodišče prve stopnje je izvedencem priznalo materialne stroške v višini 15 % od nagrade. Materialne stroške je odmerilo na podlagi 3. odstavek 45. člena Pravilnika, ki določa, da se ostali materialni stroški ovrednotijo največ do višine 15 odstotkov od odmerjene nagrade. Sodišče prve stopnje pri odmeri materialnih stroškov ni prekoračilo predpisanega okvirja. V Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja so bili trije izvedenci, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje vsakemu od njih priznalo 5 % materialnih stroškov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom med drugim odločilo, da se izvedenskemu organu Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pri A. fakulteti Univerze v B., C. 2, B., za opravljeno izvedensko delo z dne 14. 10. 2013 odmeri nagrada in nadomestilo za stroške v skupnem znesku 1.936,14 EUR (I. točka izreka).

Zoper odločitev v I. točki izreka navedenega sklepa, je pritožbo vložil toženec iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 3. točki 1. odstavka 338. člena ZPP s predlogom, da sodišče pritožbi v celoti ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni v izpodbijanem delu tako, da se višina nagrade in stroškov ustrezno zmanjša in sicer na največ 1.449,00 EUR in posledično 22 % DDV na največ 318,78 EUR oziroma podredno, da izpodbijani del sklepa razveljavi in ga v navedenem delu vrne v ponovno odločanje. Sklep izpodbija v delu glede priznanih materialnih stroškov v višini 15 % od odmerjene nagrade oziroma 207,00 EUR s pripadajočim 22 % DDV-jem. Meni, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o stroških postopka storilo absolutno bistveno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti, in ker v izpodbijanem sklepu niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa namreč ni pojasnjeno, zakaj je sodišče priznalo materialne stroške v maksimalni višini 15 % od priznane nagrade. Navedlo je zgolj, da se priznajo materialni stroški v višini 15 % na odmerjeno nagrado, z ničemer pa ni utemeljijo svoje odločitve glede višine odstotka in je tako očitno le nekritično sledilo priglašenim stroškom izvedenskega organa. Meni, da je sodišče dolžno zlasti v primeru, ko prizna materialne stroške v najvišjem možnem odstotku od odmerjene nagrade, strankam pojasniti zakaj so stroški v tej višini utemeljeni, prvostopenjsko sodišče pa tega ni storilo. Materialni stroški v višini 15 % od odmerjene nagrade bi se lahko priznali le pri izdelavi izjemno zahtevnega izvedenskega mnenja, za takšen primer pa v konkretni zadevi ne gre. Meni, da bi se izvedenskemu organu morali priznati materialni stroški največ v višini 5 % od odmerjene nagrade, saj podano izvedensko mnenje ne izstopa od povprečja po težavnosti, strokovnosti in obsežnosti. Takšna je namreč tudi ustaljena sodna praksa v podobnih primerih. Poleg tega je bilo v sodni praksi zavzeto tudi stališče, da je že sam izvedenski organ pri podajanju stroškovnika dolžan pojasniti in izkazati, zakaj zahteva nagrado in materialne stroške v najvišji možni višini.

Pritožba ni utemeljena.

Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitanih kršitev.

Tožnik uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, če ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa če je izrek nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sklepa, ali če sploh nima razlogov ali v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih, ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Izpodbijani sklep takšnih pomanjkljivosti nima. Četudi sodišče prve stopnje ni podrobneje pojasnilo zakaj je priznalo materialne stroške v višini 15 % na odmerjeno nagrado, je izpodbijani del sklepa mogoče preizkusiti, saj se sklicuje na določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (Ur. l. RS, št. 88/2010 s spremembami, v nadaljevanju: Pravilnik). Zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zato ni podana.

Sodišče prve stopnje je za podano pisno izvedensko mnenje v skladu s Pravilnikom priznalo izvedencem D.D., E.E. in F.F. za študij spisa vsakemu po 138,00 EUR, za manj zahteven pregled trajajoč do ene ure vsakemu po 46,00 EUR ter za izdelavo zahtevnega pisnega izvedenskega mnenja vsakemu po 276,00 EUR. Vsem skupaj torej 1.380,00 EUR. Na navedeni znesek je sodišče prve stopnje priznalo še 15 % za materialne stroške v znesku 207,00 EUR, kar izpodbija toženec.

Iz stroškovnika za opravljeno izvedensko delo komisije izhaja, da so vsi trije izvedenci skupaj priglasili 15 % materialnih stroškov. Priglasili so namreč 324,30 EUR materialnih stroškov, kar znaša v razmerju do vseh priglašenih stroškov v višini 2.162,00 EUR, 15 %. Sodišče prve stopnje je izvedencem priznalo 15 % od 1.380,00 EUR, kar znaša 207,00 EUR materialnih stroškov. Materialne stroške v navedeni višini je sodišče prve stopnje priznalo na podlagi 3. odstavka 45. člena Pravilnika, ki določa, da se ostali materialni stroški ovrednotijo največ do višine 15 odstotkov od odmerjene nagrade. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje pri odmeri materialnih stroškov ni prekoračilo predpisanega okvirja. Pritožba sicer opozarja, da se materialni stroški v višini 15 % od odmerjene nagrade lahko priznajo le pri izdelavi izjemno zahtevnega izvedenskega mnenja, vendar pa navedeno ne izhaja iz Pravilnika, ki določa zgolj zgornjo mejo 15 %, ki pa jo, kot že omenjeno, sodišče prve stopnje ni prekoračilo. Upoštevaje dejstvo, da so bili v Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja trije izvedenci, pa navedeno pravzaprav pomeni, da je sodišče prve stopnje vsakemu od izvedencev priznalo 5 % materialnih stroškov.

Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, izpodbijani sklep pa pravilen in zakonit, je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo v skladu z določbo 353. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (I. točka izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje.