Jedro

Glede na določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP ni mogoče priznati BPP za odvetniške storitve, ki so bile opravljene na dan vložitve prošnje za dodelitev BPP (in ne šele po dnevu, ko je bila prošnja vložena).

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba

1.Z izpodbijano odločbo, št. Bpp 577/2025 z dne 23. 12. 2025, je toženka zavrnila tožničino prošnjo, nanašajočo se na dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) v obliki oziroma obsegu vložitve pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Novi Gorici, št. I N 44/2018 z dne 20. 11. 2025 (v nadaljevanju: sklep z dne 20. 11. 2025), ter oprostitve plačila sodne takse za pritožbo v predmetnem nepravdnem postopku.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica pri toženki dne 15. 12. 2025 vložila navedeno (v nadaljevanju tudi: predmetno) prošnjo za dodelitev BPP. Toženka pojasni, da prošnjo sestavlja predpisani obrazec z izjavo z dne 15. 12. 2025 s priloženima rednim izpiskom iz zemljiške knjige z dne 10. 12. 2025 in kopijo že vložene tožničine pritožbe zoper sklep z dne 20. 11. 2025, ter da je še sama po uradni dolžnosti opravila poizvedbo pri nepravdnem oddelku Okrajnega sodišča v Novi Gorici. Za odobritev BPP morajo biti v skladu s tretjim odstavkom 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP) hkrati izpolnjeni tako finančni (dohodkovno-premoženjski) pogoji iz 12. do 14. člena ZBPP, kot tudi vsebinski pogoji, določeni zlasti v 24. členu ZBPP. V drugem odstavku 11. člena ZBPP pa je določeno, da dodeljena BPP zajema le tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena. To pomeni, da za že nastale stroške sodnega postopka oziroma za že opravljena dejanja ni mogoče (za nazaj) odobriti BPP.

3.Kot ugotavlja toženka, iz listin v Bpp spisu in poizvedbe pri nepravdnem oddelku Okrajnega sodišča v Novi Gorici izhaja, da tožnica v zadevi št. I N 44/2018, ki se vodi zaradi razdelitve solastnine, nastopa kot predlagateljica, A.A. pa kot nasprotni udeleženec, ter da je omenjeno sodišče s sklepom z dne 20. 11. 2025 odločilo v navedeni zadevi. Tožnica je zoper ta sklep vložila pritožbo dne 15. 12. 2025, to je isti dan, ko je priporočeno po pošti vložila tudi predmetno prošnjo za BPP. Ta je zato prepozna oziroma neutemeljena z vidika drugega odstavka 11. člena ZBPP (vložena bi morala biti najkasneje en dan pred vložitvijo pritožbe, torej vsaj dne 14. 12. 2025), zato jo je morala toženka na podlagi 2. točke drugega odstavka 37. člena v zvezi z drugim odstavkom 11. člena ZBPP zavrniti.

4.V zvezi z zavrnitvijo prošnje za BPP, kolikor se nanaša na oprostitev plačila sodne takse, toženka navaja, da temelji na določbah Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1). Po prvem odstavku 12. člena tega zakona o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks odloči sodišče prve stopnje na predlog stranke. Zato mora tožnica predlog za taksno oprostitev vložiti pri sodišču, ki vodi njeno zadevo I N 44/2018, to je pri nepravdnem oddelku Okrajnega sodišča v Novi Gorici, saj se v postopku dodelitve BPP po ZBPP o oprostitvah, obročnem plačilu oziroma odlogu plačila sodne takse (že od leta 2008 dalje) ne odloča. Glede na povedano je prošnja za BPP v tem delu očitno nerazumna (24. člen ZBPP) in jo je zato toženka zavrnila.

Tožba

5.Tožnica je zoper izpodbijano odločbo vložila tožbo v upravnem sporu. V njej poudarja, da gre za formalizem toženke, ki je prošnjo za BPP zavrnila izključno zaradi zaporedja dni vlaganja vlog, ne da bi upoštevala tožničine osebne in zdravstvene okoliščine, zlasti dejstvo, da ima status delno delovno sposobne osebe, zaradi česar bi morala njena procesna ravnanja toženka presoditi bolj tolerantno in sorazmerno. Tožnica navaja, da je bila s pravilom glede zaporedja vlaganja vlog seznanjena šele ob prejemu izpodbijane odločbe, prej nanj ni bila opozorjena, niti ji ni bilo znano iz zakonskih določb, uradnih navodil ali ustaljene sodne prakse. V dosedanjih sodnih postopkih, v katerih sodeluje že od razveze zakonske zveze 10. 4. 2003, se s takšno zahtevo ni nikoli srečala, zanjo objektivno ni mogla vedeti niti je predvideti. S predmetno prošnjo za BPP je želela nadaljevati odvetniško zastopanje v postopku I N 44/2018, v katerem gre za delitev skupnega premoženja in za katerega ji je bila BPP predhodno že odobrena pod št. Bpp 92/2021, zastopal jo je odvetnik B.B. Ob prejemu sodne odločbe je bila izjemno presenečena, obrazložena je zelo skopo in je v celoti v škodo tožnice, čeprav je tekom postopka kazalo drugače in ni bilo mogoče pričakovati, da bo vložitev pritožbe sploh potrebna. Zato je bila tožnica soočena z nenadno časovno stisko 15-dnevnega pritožbenega roka ter hkratno psihično obremenitvijo, kar je objektivno vplivalo na njeno procesno ravnanje. Šele v tem trenutku je izvedela, da ji odvetniško zastopanje v okviru BPP za pritožbeni postopek ne velja več in da je za vložitev pritožbe treba vložiti novo prošnjo za BPP, kar jo je presenetilo, saj si kot prava nevešča stranka ni mogla predstavljati, kako bi bilo mogoče novo odločbo o dodelitvi BPP dobiti v roku 15 dni, ki je določen za vložitev pritožbe. Po nadaljnji komunikaciji z odvetnikom je izvedela, da obstaja možnost vložitve nove prošnje za BPP tudi v primeru kratkega roka za vložitev pritožbe, kar jo je sprva pozitivno presenetilo, saj je razumela, kot da posebnega pravila glede zaporedja vlaganja vlog ni, temveč je rok za vložitev prošnje za BPP primerljiv z rokom za vložitev pritožbe. Z odvetnikom sta se pogovarjala tudi o vložitvi prošnje za BPP, vendar je bila njuna komunikacija pretežno osredotočena na vsebino pritožbe, saj je 15-dnevni rok za njeno vložitev kratek, še posebej ob tem, da se postopek delitve premoženja vodi več kot dvajset let. Ker je bila sama zadolžena za pripravo prošnje za BPP, je v tem času zbirala potrebna dokazila, med drugim bančne izpiske, podatke o izvršbah in drugo dokumentacijo, da bi prošnjo pripravila čim bolj popolno in utemeljeno. Zato je želela izkoristiti celoten rok. Odvetnik, ki jo je v zadevi že več let zastopal v okviru BPP, je ni izrecno opozoril, da zaporedje vlaganja vlog lahko predstavlja procesno tveganje, zaradi česar takšne posledice ni mogla predvideti.

6.Tožnica navaja, da v zakonskih določbah in pravilnikih, ki urejajo BPP, ni nikjer zasledila pravila, da bi morala biti prošnja vložena dan pred vložitvijo pravnega sredstva, niti takšna zahteva ne izhaja jasno iz besedila zakona ali uradnih navodil. Ob navedenih okoliščinah te informacije ni posebej iskala, še danes tudi ne ve, kje bi jo sploh lahko pridobila, saj je predpise, ki urejajo BPP, preučila in takšnega pravila ni zasledila. Prepričana je, da razlika enega dne po svoji naravi ne vpliva na možnost vsebinske obravnave prošnje. Takšno pravilo ni običajno niti ni splošno znano, temveč gre za specifično in ozko procesno razlago, s katero se lahko stranka seznani šele ob podrobnem poznavanju zakonodaje ali prakse organa. Po življenjski, razumni presoji bi bilo pričakovati, da bi bil rok za vložitev prošnje za BPP bodisi več dni pred vložitvijo pravnega sredstva bodisi enak roku za vložitev pravnega sredstva. Vložitev prošnje za BPP zahteva obsežno preverjanje podatkov in prilog, vključno s pridobivanjem informacij od bank in drugih institucij, kar v enem dnevu objektivno ni mogoče. Zato se tožnici kot prava nevešči stranki, posebej ob upoštevanju njenega zdravstvenega stanja in statusa delno delovno sposobne osebe, takšno pravilo ni zdelo predvidljivo, niti ni mogla razumno sklepati, da sploh obstaja.

7.Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje toženki z napotilom, da prošnjo za BPP presodi vsebinsko, ob upoštevanju tožničinega socialnega, zdravstvenega in premoženjskega položaja. Meni, da gre za odpravo procesne ovire, zaradi katere prošnja ni bila obravnavana po vsebini, ter za izjemne okoliščine, v katerih ni ravnala malomarno, napaka ni povzročila zavlačevanja postopka, prav tako z njeno odpravo ne bi bila prikrajšana nobena nasprotna stranka. Izpodbijana odločba je nezakonita, saj je v nasprotju z namenom ZBPP ter načelom sorazmernosti in učinkovitega sodnega varstva. Tožnica navaja, da je njen finančni položaj slab, saj prejema le nadomestilo zaradi invalidnosti in je brez zaposlitve. Delitev premoženja je zanjo življenjskega pomena, ker gre za vprašanje osnovne eksistenčne varnosti in možnosti, da starost preživi v miru in dostojanstvu. Iz priloženih dokazil izhaja tudi, da je bivši partner do nje nasilen, kar dodatno terja učinkovito pravno varstvo v nepravdnem postopku. Že leta 2005 se je zdravila v Psihiatrični bolnišnici (v nadaljevanju: PB) Idrija, priloženi zdravniški izvid z dne 5. 1. 2022 izkazuje, da se njeno zdravstveno stanje v tem času ni bistveno izboljšalo in da težave trajajo že več let, v podobni obliki pa so prisotne tudi danes. Z zakonskimi posebnostmi bi bila tožnica seznanjena zgolj v primeru, če bi bila zdrava in polno delovno sposobna oseba. Zato ponovno prosi, da sodišče upošteva njeno zdravstveno stanje ter uporabi bolj tolerantno in sorazmerno presojo, skladno z namenom ZBPP.

Nadaljnji potek upravnega spora

8.Toženka je sodišču predložila upravne spise, ki se nanašajo na obravnavano zadevo, odgovora na tožbo pa ni podala.

Presoja sodišča

9.Tožba ni utemeljena.

10.Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je toženka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev BPP v obliki in obsegu vložitve pritožbe zoper sklep Okrajnega sodišča v Novi Gorici, št. I N 44/2018 z dne 20. 11. 2025, ter oprostitve plačila sodne takse za pritožbo v navedenem nepravdnem postopku.

11.Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in utemeljena na zakonu, pravilen je bil tudi postopek njene izdaje. Sodišče lahko v vsem bistvenem sledi tudi razlogom, s katerimi je izpodbijana odločba utemeljena, in jih zato na tem mestu ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1), glede na tožbene ugovore pa še pojasnjuje:

12.Toženka je izpodbijano odločbo, kolikor se nanaša na dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje za vložitev pritožbe zoper sklep z dne 20. 11. 2025, utemeljeno oprla na določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP, ki je umeščena v III. poglavje ZBPP z naslovom "Pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči" in ki določa, da dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP, ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena. V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožnica prošnjo za dodelitev BPP vložila (priporočeno po pošti) dne 15. 12. 2025, prav tako ni sporno, da je bila pritožba zoper sklep z dne 20. 11. 2025 vložena 15. 12. 2025. To pa pomeni, da ne gre za dejanje pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še ni bilo opravljeno, zato je toženka dodelitev BPP za to dejanje (vložitev pritožbe) pravilno zavrnila. Določba drugega odstavka 11. člena ZBPP je jasna in tudi sodna praksa glede te določbe je jasna in ustaljena. Vrhovno sodišče je že v sodbi X Ips 296/2014 z dne 13. 11. 2014 zavzelo stališče, da glede na določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP ni mogoče priznati BPP za odvetniške storitve, ki so bile opravljene na dan vložitve prošnje za dodelitev BPP (in ne šele po dnevu, ko je bila prošnja vložena). Temu stališču sledi tudi ustaljena sodna praksa Upravnega sodišča (prim. sodbe III U 25/2024 z dne 24. 6. 2024, I U 37/2024 z dne 5. 2. 2024, I U 1743/2022 z dne 2. 2. 2023 in II U 83/2021 z dne 5. 5. 2021).

13.V zvezi s tožbenimi navedbami sodišče dodaja, da se šteje, da so določbe zakona, ki je objavljen na predpisan način, kot je bil objavljen tudi ZBPP v Uradnem listu RS (št. 48/01, 50/04, 23/08, 15/14-odl.US, 19/15, 39/18, 93/25-ZNUZJV), naslovnikom poznane. Tožnica pa bi pojasnilo o tem lahko dobila tudi v službi za BPP pri toženki. Glede na opisano zakonsko ureditev njeno tožbeno sklicevanje na finančno-premoženjsko, socialno, osebno ter zdravstveno stanje (ki tudi sicer ostaja na posplošeni ravni) na drugačno odločitev o tožbi ne more vplivati. Sodišče tako v tej zvezi zgolj še pripominja, da je bil tožbi priloženi izvid PB Idrija izdan 5. 1. 2022, iz v njem navedenega zdravniškega mnenja pa izhaja, da je bila tožnici ob simptomih depresivne epizode ob siceršnji specifični osebnostni strukturi ponudena uvedba antidepresiva, kar je zavrnila, priporočeno je bilo redno vodenje pri kliničnem psihologu v smislu suportivne in terapevtske obravnave ob tedaj aktualnih stresnih dogajanjih, indikacija za hospitalizacijo proti volji pa ni bila ugotovljena. Glede na vse predhodno navedeno ni videti podlage, da tožnica prošnje za dodelitev BPP, četudi nepopolne, ne bi mogla vložiti vsaj dan pred vložitvijo pritožbe zoper sklep z dne 20. 11. 2025. Sodišče ob tem še pripominja, da se v tožbi niti ne zatrjuje, niti to ni z ničemer izkazano, da bi bila tožnica nesposobna opravljati dejanja v postopkih (prim. 46. člen Zakona o splošnem upravnem postopku, v nadaljevanju: ZUP, v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, ter 77. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). V zvezi s tožbenim sklicevanjem na namen BPP, načelo sorazmernosti in učinkovitost sodnega varstva pa sodišče pojasnjuje še, da se BPP v skladu s prvim odstavkom 2. člena ZBPP dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon. Za dodelitev BPP morajo biti izpolnjeni vsi z zakonom predpisani pogoji. Toženka torej pri svojem odločanju in posledično niti sodišče pri presoji njene odločitve ne moreta mimo kogentnih določb ZBPP, med katerimi je tudi določba drugega odstavka 11. člena tega zakona.

14.Pravilna pa je tudi utemeljitev v izpodbijani odločbi, da se o oprostitvi plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep z dne 20. 11. 2025 ne odloča v okviru odločanja o dodelitvi BPP po ZBPP. Tožnica ugovorov v zvezi s tem delom odločitve niti ni podala, zato se sodišče v nadaljnjo presojo tega ni spuščalo.

15.Glede na vse navedeno je sodišče tožbo zoper izpodbijano odločbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

16.Sodišče je v tem upravnem sporu odločilo brez glavne obravnave v skladu s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1, saj dejstva, ki so bila podlaga za izdajo izpodbijane odločbe (konkretno to, da je bila pritožba zoper sklep z dne 20. 11. 2025 vložena 15. 12. 2025 in da je bila tudi predmetna prošnja za dodelitev BPP vložena dne 15. 12. 2025), niso sporna.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 11, 11/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.