Jedro

Trditev, da je napake grajala sproti, je pavšalna in ne omogoča presoje, ali je bilo grajanje posamezne napake pravočasno. Iz besede sproti namreč ni mogoče ugotoviti, kdaj se je posamezna napaka pojavila in niti kdaj je bila grajana, kar pa je pravno odločilo za presojo, ali je bila grajana pravočasno - v roku enega meseca od njene ugotovitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo 5.331,13 EUR s pripadki in povračilo pravdnih stroškov (I. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da mora toženi stranki povrniti pravdne stroške v višini 882,24 EUR s pripadki (II. točka izreka). Presodilo je, da tožeča stranka ni uspela dokazati, da je zatrjevane stvarne napake pravočasno grajala in da je toženi stranki omogočila odpravo napak ter ji za odpravo napak dala primeren rok. Presodilo je tudi, da zahtevka zaradi manjvrednosti predelanega vozila ter vračila preveč plačane navigacije nista utemeljena.

2. Proti izpodbijani sodbi je tožeča stranka pravočasno vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, ki so navedeni v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).1 Predlagala je, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi ali sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je pri toženi stranki na podlagi predračuna z dne 22. 4. 2014 naročila predelavo vozila F. v avtodom v vrednosti 21.775,14 EUR. S tem se je med pravdnima strankama vzpostavilo podjemno razmerje. S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa zavezuje, da mu bo za to plačal (619. člen Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju: OZ)2. 6. Ker so se na avtodomu ob uporabi pojavile stvarne napake, je tožeča stranka v tej zadevi uveljavlja povračilo škode, ki ji je nastala zaradi odprave napak izvedenega dela pri drugem izvajalcu v višini 1.936,85 EUR, škodo zaradi manjvrednosti vozila v višini 2.177,00 EUR ter vračilo preveč plačane navigacije v višini 710,00 EUR.

7. Odgovornost za stvarne napake je posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti za tisto obliko škode zaradi kršitve pogodbene (poslovne) obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje pravilno (brez napak), ki se kaže v manjši vrednosti izpolnitve z napakami (neposredna škoda). Za podjemnikovo odgovornost za napake opravljenega posla morata biti izpolnjeni splošni predpostavki podjemnikove odgovornosti za nepravilno izpolnitev ter dodatne, posebne predpostavke. Splošni predpostavki sta, da ima posel napako ter da vzrok za napako izvira iz podjemnikove sfere. Posebne pa, da naročnik podjemnika pravočasno obvesti o napaki, da se skrita napaka pokaže v dvoletnem jamčevalnem roku ter da podjemnik sodno uveljavlja zahtevek v enoletnem (prekluzivnem) roku.3 Vse navedene predpostavke morajo biti izpolnjene kumulativno.

8. Tožeča stranka je v pritožbi sodišču prve stopnje očitala, da je zmotno presodilo, da je bil avtodom izročen tožeči stranki 10. 6. 2014. Vztrajala je, da sta se stranki 10. 6. 2014 dogovorili, da se bo dokončna primopredaja avtodoma izvršila konec poletja oziroma septembra, zato obvestilo o napakah v zavrnitvi računa 25. 8. 2014 (l. št. B4) ni bilo prepozno. To je po njenem mnenju potrdila tudi priča M. Z.4 Sodišču prve stopnje je očitala, da ni upoštevalo dejstev, da ob izročitvi avtodoma ni bil sestavljen pisni zapisnik, niti izdano kakšno potrdilo in da tožena stranka tožeči stranki ni izročila navodil in garancij povezanih z vgrajenimi napravami ter shem predelav avtodoma (npr. električne napeljave).

9. Izročitev opravljenega posla je pravno dejanje podjemnika, s katerim ta naročniku omogoči, da začne uporabljati opravljen končan posel. Pri predelavi stvari se izročitev in prevzem navadno opravita z izročitvijo in prevzemom stvari v posest.5 Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je bil avtodom tožeči stranki izročen 10. 6. 2014, saj ga ji je tožena stranka tega dne izročila, tožeča stranka pa ga je prevzela v posest in ga uporabljala.

10. Med postopkom pred sodiščem prve stopnje tožeča stranka ni zatrjevala, da bi se pravdni stranki dogovorili, da bo ob izročitvi avtodoma sestavljen pisni zapisnik ter da se bodo ob izročitvi avtodoma izročila navodila in garancije za vgrajene naprave ter sheme predelav. Tudi iz veljavnih predpisov ne izhaja, da bi bila izročitev navodil in garancij za vgrajene naprave ter shem predelave obvezna oziroma, da bi bila posledica neizročitve teh listin nepravilna ali nepopolna izročitev predelane stvari. Zato ni mogoče šteti, da bi izročitev navedenih listin predstavljala bistveno sestavino pogodbenega razmerja. Namen zapisnika o izročitvi je le lažje dokazovanje samega akta izročitve in stanja stvari ob izročitvi v primeru spora.6 Zato ne vzdržijo pritožbene trditve, da je bila v obravnavanem primeru izročitev navodil in garancij sestavni del izročitve vozila in niti, da je zaradi izostanka pisnega zapisnika o izročitvi avtodoma ter neizročitve navedenih listin bila izročitev avtodoma nepravilna oziroma nepopolna.

11. Neutemeljen je tudi očitek, da je sodišče prve stopnje glede obstoja dogovora, da se dokončna izročitev opravi ob koncu poletja oziroma septembra, sledilo toženi stranki, da pač nikoli ne opravlja primopredaje in strankam ne izroča garancij in navodil za aparate. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da takšen dogovor ni bil sklenjen. Pri tem je pravilno upoštevalo pravila o trditvenem in dokaznem bremenu (212. člen ZPP) ter podalo obširno in prepričljivo oceno izpovedi zaslišanih prič, prokurista tožeče stranke g. M. Z. in zakonitega zastopnika tožene stranke g. A. Ž. Sodišče prve stopnje je natančno pojasnilo, zakaj je verjelo A. Ž. in ne M. Z., katerega izpoved je bila neskladna, saj je po eni strani zatrjeval, da je bil dogovorjen dokončni prevzem avtodoma ob koncu poletja zato, da bi se vozilo preizkusilo, po drugi strani pa, da vozila poleti ni uporabljal (glej 10. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). Pritožbeno sodišče se v izogib ponavljanju podani dokazni oceni sodišča prve stopnje v celoti pridružuje.

12. Sodišče prve stopnje je vse zatrjevane napake opredelilo kot skrite napake, ki so se pokazale šele ob uporabi avtodoma. Zato bi jih tožeča stranka v skladu z določilom prvega odstavka 634. člena OZ7 morala grajati v roku enega meseca od kar jih je odkrila, sicer pravice iz naslova jamčevalnih zahtevkov prenehajo.

13. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni zadostila trditvenemu bremenu glede pravočasnosti grajanja napak. Kot je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, bi morala tožeča stranka podati konkretne trditve o tem, kdaj točno je posamezno napako odkrila in kdaj je o tej napaki obvestila toženo stranko. Trditev, da je napake grajala sproti, je pavšalna in ne omogoča presoje, ali je bilo grajanje posamezne napake pravočasno. Iz besede sproti namreč ni mogoče ugotoviti, kdaj se je posamezna napaka pojavila in niti kdaj je bila grajana, kar pa je pravno odločilo za presojo, ali je bila grajana pravočasno - v roku enega meseca od njene ugotovitve. Prav tako je upoštevajoč kratek rok za obvestilo o napaki (en mesec) prepavšalna tudi trditev, da so se napake pojavljale in ugotavljale tekom „poskusne“ uporabe avtodoma, ki naj bi potrditvah tožeče stranke trajala od 10. 6. 2014 do zaključka poletja - torej bistveno več kot en mesec. Tožečo stranko je na pomanjkanje trditvene podlage glede pravočasnega grajanja napak opozorila tožena stranka v svojih vlogah, zato niti ni obstajala dolžnost sodišča prve stopnje da opravi materialno procesno vodstvo in tožečo stranko opozori na pomanjkljivo trditveno podlago.

14. Neutemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je priča M. Z. jasno izpovedala, da je bilo puščanje tesnil pri oknih odkrito šele konec poletja. Iz prepisa zvočnega posnetka zaslišanja priče M. Z. na obravnavi dne 21. 2. 2018 (l. št. 59 do 72) to ne izhaja.

15. Ker tožeča stranka ni izkazala, da je toženo stranko pravočasno obvestila o zatrjevanih napakah, ni izpolnjena predpostavka za vzpostavitev odgovornosti za stvarne napake. Zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da zahtevek za povračilo škode, ki je nastala zaradi odprave napak izvedenega dela pri drugem izvajalcu v višini 1.936,85 EUR, ni utemeljen.

16. Pritožbeno sodišče se do pritožbenih očitkov v zvezi s pozivi na odpravo napak ter o tem, da se sodišče prve stopnje sploh ni ukvarjalo z zatrjevanimi napakami, ne bo opredelilo, saj z njimi tožeča stranka, ker ni izpolnjena procesna predpostavka pravočasnega obvestila o zatrjevanih napakah, v tem postopku ne more uspeti (prvi odstavek 360. člena ZPP).

17. V skladu s tretjim odstavkom 633. člena OZ podjemnik po pregledu in prevzemu opravljenega dela ni več odgovoren za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri običajnem pregledu, razen če je zanje vedel, pa jih naročniku ni pokazal. To določilo je uporabljivo, če naročnik šele ob uporabi stvari odkrije očitne napake, za katere je podjemnik vedel in jih naročniku ni pokazal. Naročniku je tako omogočeno, da lahko do podjemnika naknadno uveljavlja odgovornost za očitne napake. Ker tožeča stranka v tem primeru o napakah, tudi potem, ko jih je odkrila, ni pravočasno (v roku za grajanje skritih napak) obvestila toženo stranko, se ne more sklicevati na tretji odstavek 633. člena OZ. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je sodišče prve stopnje vse zatrjevane napake opredelilo kot skrite napake, čemur tožeča stranka v pritožbi ni oporekala. Zato tudi iz tega razloga uporaba tretjega odstavka 633. člena OZ v tem primeru ne pride v poštev.

18. Ker tožeča stranka ni dokazala, da je napake pravočasno grajala, se sodišču prve stopnje z vrsto in obsegom napak ni bilo treba ukvarjati, zato niso utemeljeni pritožbeni očitki kršitve procesnih pravil zaradi zavrnitve predloga za postavitev izvedenca. Tožeča stranka je v svojih vlogah izvedenca predlagala le za dokazovanje manjše vrednosti avtodoma zaradi zamakanja ter preveritve upravičenosti popravil in višine škode, ne pa tudi glede okoliščine, ali so zatrjevane napake takšne, da bi vsak strokovnjak zanje moral vedeti, oziroma pričakovati, da se bodo pojavile Zato je njen predlog za postavitev izvedenca v tej smeri nesubstanciran in ga je sodišče prve stopnje tudi iz tega razloga pravilno zavrnilo.

19. Pritožbenih razlogov v zvezi z zatrjevano manjvrednostjo avtodoma in preveč plačano navigacijo (22. in 23. točka razlogov izpodbijane sodbe) tožeča stranka ni uveljavljala. V okviru materialnopravnega preizkusa pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bilo materialno pravo tudi glede teh zahtevkov pravilno uporabljeno.

20. Glede na vse navedeno pritožbeni očitki niso utemeljeni. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih drugih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

1 Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji. 2 Ur. l. RS, št. 83/2001 in naslednji. 3 N. Plavšak v Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, GV založba, Ljubljana 2004, str. 832 - 833. 4 Priča M. Z. je prokurist tožeče stranka in je prevzela avtodom 10. 6. 2014. 5 N. Plavšak v Obligacijski zakonik s komentarjem (posebni del), 3. knjiga, GV založba, Ljubljana 2004, str 823 - 824. 6 Prav tam, str. 825. 7 Določilo prvega odstavka 634. člena OZ se glasi: „Če se pozneje pokaže kakšna napaka, ki je pri običajnem pregledu ni bilo mogoče odkriti, se naročnik vseeno lahko sklicuje nanjo, s pogojem, da o njej obvesti podjemnika čim prej, najpozneje pa v enem mesecu, ko je bila odkrita.“.