Jedro

Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da je v partnerskih razmerjih poleg vprašanja, ali določeno ravnanje predstavlja nasilje, pomembno tudi vprašanje, ali gre za tako nasilje, ki utemeljuje poseg v pravice nasprotnega udeleženca z ukrepi, ki jih predvideva ZPND. Sodišče je obravnavani primer pravilno ovrednotilo kot primer, kjer gre za konfliktni odnos med udeležencema, ki ga morata rešiti sama, in ne kot primer, v katerem bi šlo za tako raven nasilja, ki bi narekovala poseg države.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljičin predlog, da ji nasprotni udeleženec prepusti stanovanje, da se mu prepoveduje vstop vanj ter približevanje in zadrževanje v bližini stanovanja ter navezovanje stikov s predlagateljico.

2. Predlagateljica v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu v celoti ugodi, podrejeno pa, naj zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Ker ne drži, da Center za socialno delo (v nadaljevanju CSD) ni podprl predlagateljičinega predloga, je ugotovitev v 19. točki obrazložitve protispisna. Navedel je namreč, da sta oba tako žrtvi kot tudi povzročitelja nasilja. Če ne bi bila žrtev, ne bi bil ustanovljen multidisciplinarni tim.

Policisti so bili v obravnavah udeležencev vedno zelo pristranski in so verjeli le, kar je povedal nasprotni udeleženec. Že primerjava postav pokaže, da je predlagateljica šibkejša. Prizadeta in osramočena zaradi nasilja nasprotnega udeleženca je bila zaradi pristranske obravnave policistov še bolj prizadeta in je zaradi reakcije v afektu prejela celo plačilni nalog. Je onkološka bolnica z dolgoletno sladkorno boleznijo in na inzulinski terapiji. Je v letih in fizično precej šibka. Vsakomur bi moralo biti jasno, da ni sposobna nasilja. Nenazadnje je tudi multidisciplinarni tim podal oceno, da je ogroženost nasprotnega udeleženca nizka.

Prav ob vsaki intervenciji so policisti verjeli le nasprotnemu udeležencu, ki se je pred njimi pretvarjal, jim lagal in jim kazal poškodbe, ki si jih je prizadejal sam v pijanem stanju in v stanju nerazsodnosti, ko je v stanovanju besnel in razbijal, ali pa mu jih je v samoobrambi nenamerno prizadejala predlagateljica. Ravnanje policistov ga je le še spodbudilo k nasilju nad njo. Ker je videla, da policija verjame le nasprotnemu udeležencu, nasilja pogosto ni prijavila. Neverjetno je zato, da policija kljub vsem poškodbam, ki jih je utrpela in zaradi katerih je bila celo hospitalizirana, ni nikoli ustrezno ukrepala. Razlog, zaradi katerih v izpovedbi ni potrdila vseh nasilnih ravnanj, ni pripisati temu, da si je nasilje izmislila, ampak dejstvu, da je starejša oseba, ki ni vešča nastopanja v uradnih postopkih. Poškodbe niso nastale same od sebe.

Doživljala je tudi psihično nasilje. Zadnjih šest mesecev resda ni bil pijan, a tudi ni mogel biti, ker je bil do oktobra na zdravljenju. Ker je želel predlagateljico spraviti iz stanovanja, je po vrnitvi v stanovanje nasilje načrtno stopnjeval. Zaradi prizadejanih poškodb je iskala zdravniško pomoč in bila hospitalizirana. Ker je zaradi psihičnega nasilja nasprotnega udeleženca doživela živčni zlom, je bila dvakrat hospitalizirana na Centru za mentalno zdravje.

Nasprotni udeleženec je vršil tudi ekonomsko nasilje. Živela sta v ekonomski skupnosti. Pomagala mu je pri odplačevanju kredita za stanovanje in mu tudi sicer finančno pomagala. Nasprotni udeleženec to zanika in trdi, da je izključni lastnik stanovanja, in jo dobesedno vrgel iz stanovanja. Vse življenje je garala in prispevala k ustvaritvi skupnega premoženja, na stara leta pa se je vsega polastil nasprotni udeleženec. Zatekla se je v varno hišo. Počuti se ogoljufano in do skrajnosti ponižano. Namestitev v varni hiši je le začasna.

Sodišče je prehitro navezalo odločitev na njeno izpovedbo o občutku ogroženosti. Če se ne bi počutila ogroženo in je nasprotnega udeleženca ne bi bilo strah, se ne bi umaknila v varno hišo. Pred tem je to možnost nekajkrat zavrnila, a na koncu, ko je nasilje postalo nevzdržno, ji ni preostalo drugega. Da je toliko časa trpela nasilje, je pripisati njeni vzgoji, ki ji je narekovala, da mora v odnosu do partnerja potrpeti in ga ubogati. Sram jo je bilo razkrivati, v kakšnih nemogočih razmerah živi.

3. Nasprotni udeleženec v pritožbi zoper odločitev o stroških postopka predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in odločitev spremeni tako, da mu je predlagateljica dolžna povrniti stroške postopka. Predlog je bil vložen izključno z namenom, da bi predlagateljica po bližnjici prišla do nečesa, kar ni njeno. To potrjuje tudi policijsko poročilo. Tako ravnanje je skrajno zavržno in v nasprotju z načelom resnicoljubnosti in poštenja. Celoten postopek je pokazal, da ni bil nasilen nad predlagateljico. Sam ni začel postopka, niti ni pred sodiščem lagal. Ne razume, kako je prispeval h konfliktni situaciji.

4. Udeleženca nista odgovorila na pritožbi nasprotnega udeleženca.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi predlagateljice

6. Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da je v partnerskih razmerjih poleg vprašanja, ali določeno ravnanje predstavlja nasilje, pomembno tudi vprašanje, ali gre za tako nasilje, ki utemeljuje poseg v pravice nasprotnega udeleženca z ukrepi, ki jih predvideva ZPND.1 Sodišče je obravnavani primer pravilno ovrednotilo kot primer, kjer gre za konfliktni odnos med udeležencema, ki ga morata rešiti sama, in ne kot primer, v katerem bi šlo za tako raven nasilja, ki bi narekovala poseg države.

7. Odločitev temelji na ugotovitvah, - da sta udeleženca bivša partnerja, ki sta do 17. 11. 2019 skupaj živela v stanovanju, na katerega se nanaša predlog za izselitev, - da je predlagateljica odtlej nastanjena v varni hiši in da med njima ni več stikov, niti jih nasprotni udeleženec ne išče, - da je policija od maja do 17. 11. 2019 posredovala sedemkrat, da je ob intervenciji 9. 11. 2019 predlagateljici izdala plačilni nalog zaradi kršitev javnega reda in miru, da so zoper njo podali poročilo zaradi kaznivega dejanja nasilja v družini in da ob dogodkih ugotavljajo, da prihaja do sporov med udeležencema in da ob klicih predlagateljice niso potrdili njenih navedb, - iz mnenja CSD z dne 2. 12. 2019 izhaja, da je bil zaradi ogroženosti obravnavan nasprotni udeleženec in da je bila podana ocena o nizki stopnji ogroženosti, da je predmet spora stanovanje, da sta si po moči enakovredna in da sta oba v vlogi žrtve in povzročitelja nasilja, - da ni izkazano, da bi predlagateljičine poškodbe (počen bobnič, poškodba rame, poškodba glave, krvavitev zaradi ugriza) povzročil nasprotni udeleženec sam od sebe in da jih ni dobila v silobranu nasprotnega udeleženca pred njenimi ravnanji (udeleženca sta dogodke opisovala vsak po svoje, niti sama ni v izpovedbi potrdila vseh zatrjevanih dejanj, policijska poročila ne ugotavljajo nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca), - da ni izkazano, da bi žalitve, zmerjanje in grožnje pri predlagateljici povzročile občutek ogroženosti, strah in ponižanje (sama je povedala, da se ga ne boji in da se ga boji le, kadar je pijan, to pa v zadnjih šestih mesecih ni bil), - da ni izkazano, da bi bilo podano spolno nasilje (dogodek sta opisala vsak po svoje, poročilo policije pa dogodka ne potrjuje), - da med udeležencema teče spor o tem, ali stanovanje sodi v njuno skupno premoženje ali ne, in da ima predlagateljica za varstvo svojih premoženjskih pravic na razpolago druge pravne poti, - da je med njima prisoten močan konflikten odnos, poln medsebojnih očitkov, in je posledica nerazrešenega vprašanja skupnega premoženja, da se verbalni konflikti vršijo na obeh straneh, da predlagateljica ni sprejela ponujenega zavetja izven stanovanja, da se je v stanovanje želela vračati in tudi sama izjavila, da v stanovanju noben od udeležencev ni ogrožen in da do ureditve skupnega premoženja lahko bivata skupaj.

8. Neutemeljen je očitek o bistveni kršitvi določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta je podana, kadar pride do neskladja med vsebino dokaza in zapisom o njegovi vsebini v sodni odločbi. Iz pritožbe taka kršitev ne izhaja. Z zatrjevano zmotnostjo ocene, da CSD ni podprl predlagateljičin predlaga, pritožnica izpodbija pravilnost ugotovljenih dejstev.

9. Pri presoji niso bile upoštevane pritožbene navedbe o dejstvih, katerih obstoj pritožba zatrjuje, niso pa bila ugotovljena v izpodbijanem sklepu in pritožnica v zvezi z njimi ne uveljavlja katerega od pritožbenih razlogov.

10. Pritožbene navedbe o pristranskosti policijske obravnave in njihovih ugotovitev ne vnašajo dvoma o pravilnosti ugotovitev v izpodbijanem sklepu. Te ne temeljijo le na listinah iz policijskih postopkov, ampak tudi na ugotovitvah CSD, podanih na podlagi izjav obeh udeležencev v zadnjem mesecu pred predlagateljičino izselitvijo iz dotlej skupnega stanovanja. Ob zapisu izjav vsakega od udeležencev ob konkretnih dogodkih, ki so se odvili v zadnjem obdobju in ki so podane v poročilu CSD, je pritožbeno vrednotenje policijske obravnave preveč posplošeno in enostransko, da bi vzbudilo dvom o pravilnosti dokazne ocene. Ugotovitev, da predlagateljica v izpovedbi ni potrdila vseh dejanj, je bila v dokazni oceni obrobnega pomena. V sklepu tudi ni podlage za očitek, da naj bi poškodbe nastale same od sebe. Jasno je povedano, da ni bilo mogoče zanesljivo ugotoviti, ali so posledica nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca ali njegove obrambe pred predlagateljičinimi ravnanji. Do drugačnih ugotovitev ne more voditi niti upoštevanje v pritožbi navedenih okoliščin, ki naj bi utemeljevale, da je v razmerju do nasprotnega udeleženca šibkejša. Pritožnica je namreč sama povedala, da lahko do razrešitve spora o skupnem premoženju bivata skupaj in da se nasprotnega udeleženca ne boji.

11. Osrednji del dokazne ocene se nanaša na dogajanje med partnerjema potem, ko se je nasprotni udeleženec po več mesecev trajajočem psihiatričnem zdravljenju vrnil v stanovanje. Ocena o načrtno stopnjevanem nasilju predstavlja predlagateljičin pogled na razloge za konfliktnost njunega razmerja, zanesljivejša pa je ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da so se tedaj spori med udeležencema stopnjevali zaradi zaostrenosti položaja po vložitvi tožbe nasprotnega udeleženca za izselitev predlagateljice iz stanovanja in vložitvi nasprotne tožbe za ugotovitev, da stanovanje sodi v skupno premoženje udeležencev.

12. Tudi ostale pritožbene navedbe ne dajejo podlage za zmotnost ugotovitve v izpodbijanem sklepu, da je dovolj zanesljivo izkazana visoka stopnja konfliktnosti med sedaj že nekdanjima partnerjema, ne pa tudi obstoj nasilnih ravnanj nasprotnega udeleženca zoper predlagateljico, ki bi pri predlagateljici povzročila občutke ogroženosti in strahu in ki bi utemeljevali izselitev nasprotnega udeleženca iz stanovanja.

O pritožbi nasprotnega udeleženca

13. V skladu z osmim odstavkom 22a. člena ZPND sodišče o stroških postopka odloči po prostem preudarku. Ovrednotenje okoliščin primera, ugotovljenih v dokaznem postopku, je pokazalo, da ni utemeljen izrek ukrepov po ZPND, ne pa tudi, da nasprotni udeleženec ni prispeval h konfliktni situaciji, ki je bila povod za izvedbo postopka. Ugotovitev temelji na poročilu CSD, pridobljenem v postopku, njegovim ugotovitvam pa pritožnik ne oporeka.

14. Ker niti zatrjevani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo predlagateljev zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da noben od udeležencev s pritožbo ni uspel (osmi odstavek 22a. člena ZPND).

1 Tako tudi sklep VSL IV Cp 667/2019 z dne 11. 4. 2019.