Jedro

Ker se z izpodbijanim sklepom obveznosti tožeči stranki ne nalagajo, odločitev pa tudi sicer ne vpliva na njen pravni položaj, je njena pritožba zavržena. Pravni interes je procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje pritožbe. Ker si tožeča stranka z uveljavljanjem kršitev, ki naj bi bile storjene v škodo odvetnika, svojega pravnega položaja ne more izboljšati, je njena pritožba nedovoljena.

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrže. II. Pritožbi odvetnika A. A. se ugodi in se izpodbijani sklep: a) v I. točki izreka razveljavi; b) v II. točki izreka razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje zaradi odločanja o predlogu tožene stranke za določitev separatnih stroškov.

III. Pritožnika krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je odvetnik, zastopnik tožeče stranke, dolžan plačati sodno takso zaradi zavlačevanja postopka v višini 247,00 EUR (I. točka izreka). Temu odvetniku je naložilo tudi plačilo separatnih stroškov (stroškov tožene stranke) v višini 721,75 EUR (II. točka izreka).

2. Pritožujta se tožeča stranka in odvetnik, kateremu je naloženo plačilo sodne takse in separatnih stroškov (v nadaljevanju odvetnik). Uveljavljata vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge in predlagata razveljavitev in spremembo sklepa tako, da bo predlog za določitev separatnih stroškov zavrnjen. Zahtevata povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Odvetnik navaja, da je na dne 20.2.2014 izveden narok pristopil kot substitut odvetnika B. B., odvetnika Odvetniške družbe. Substitucijsko pooblastilo mu je bilo dano 17.1.2014. Neposredno od stranke odvetnik ni bil pooblaščen. Po prejemu substitucijskega pooblastila je pregledal spis, se sestal s tožečo stranko in ugotovil potrebo po navajanju novih trditev. Le-te je podal na naroku 20.1.2012, pred tem pa te možnosti ni imel. Opozarja tudi na resno bolezen odvetnika B. B. Zanika zavlačevanje postopka, saj ima tožeča stranka interes postopek čim prej zaključiti. Dne 20.2.2014 izveden narok bi bil v vsakem primeru preložen, saj priče nanj niso bile vabljene. Meni, da je prvi narok namenjen temu, da stranki neposredno navajata. Če odvetnik navedb ne bi podal, bi stranki nastala škoda. Odvetnik deluje v odvetniški družbi, ki je samostojen pravni subjekt, zato so bili pooblaščeni vsi odvetniki te družbe. Opozarja na nepravilno povzemanje predloga tožeče stranke za plačilo separatnih stroškov in kaznovanje. Nobeden od udeležencev postopka ni predlagal kaznovanja odvetnika, niti z izrekom takse niti s plačilom separatnih stroškov. Ugovarja tudi višini separatnih stroškov, ker so priznani v višini, predpisani za vse naroke.

3. Pritožba tožeče stranke ni dovoljena, pritožba odvetnika pa je utemeljena.

4. Ker se z izpodbijanim sklepom obveznosti tožeči stranki ne nalagajo, odločitev pa tudi sicer ne vpliva na njen pravni položaj, je njena pritožba zavržena. Pravni interes je procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje pritožbe (četrti odstavek 343. čl. ZPP). Ker si tožeča stranka z uveljavljanjem kršitev, ki naj bi bile storjene v škodo odvetnika, svojega pravnega položaja ne more izboljšati, je njena pritožba nedovoljena. Ker je ni zavrnilo sodišče prve stopnje, je to storilo pritožbeno sodišče (prvi odstavek 343. čl. in 352. čl. ZPP).

5. Odvetnik pravilno opozarja, da je v postopku nastopal kot substitut odvetnikov Odvetniške družbe, ki jo je tožeča stranka pooblastila za zastopanje v tem postopku. Iz substitucijskega pooblastila, predloženega na naroku dne 20. 1. 2014, je razvidno, da je odvetnik substitucijsko pooblastilo prejel 17. 1. 2014, torej zgolj tri dni pred narokom. Ker v takó kratkem času odvetnik navedb - drugače kot na naroku - ne bi mogel podati, dolžan pa jih je bil podati do zaključka prvega naroka, je neutemeljen očitek, da je z obsežnimi navedbami zlorabil procesne pravice. Ker do obsežnih, na naroku podanih navedb, ni prišlo po krivdi odvetnika, ki je na naroku sodeloval, je I. točka izreka (po uradni dolžnosti izdan sklep o taksi zaradi zavlačevanja sodnih postopkov) razveljavljena (tretja točka 365. čl. ZPP).

6. Razveljaviti pa je treba tudi II. točko izreka, kajti pooblaščencu bi bilo mogoče naložiti plačilo stroškov le v primeru, da jih je povzročil po svoji krivdi (drugi odstavek 165. čl. ZPP). Že iz zgornje obrazložitve je razvidno, da odvetniku, ki z zadevo pred tem ni bil seznanjen, ni mogoče očitati krivde, da v tridnevnem roku, ki ga je imel na razpolago, sodišču in nasprotni stranki obsežnih navedb ni posredoval na način, da bi se pred narokom z njimi lahko seznanila. Ker je pooblaščenčeva povzročitev pravdnih stroškov pogoj za obveznost njihovega plačila, je odločitev tudi v II. točki izreka razveljavljena (tretja točka 365. čl. ZPP). Ker je tožena stranka predlagala določitev separatnih stroškov v breme tožeče stranke, je zadeva vrnjena sodišču prve stopnje, da o predlogu odloči. 7. Tožeča stranka, ki s pritožbo ni uspela, do povrnitve stroškov pritožbenega postopka ni upravičena (prvi odstavek 154. čl. ZPP). Odvetnik ni izkazal, da bi mu stroški v zvezi s sestavo pritožbe nastali. Pritožbo je vložil (podpisal) sam; v postopku je torej nastopal brez pooblaščenca. Stroškov zastopanja torej odvetnik ni imel, sodna taksa za pritožbo pa je bila plačana s strani tožeče stranke oz. njenih takratnih pooblaščencev.