Jedro

Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bistvo tožbenih navedb tožeče stranke, da terja od tožene stranke znesek, ki je enak odmerjenemu in v prisilni izvršbi plačanem komunalnem prispevku, ki bi ga tožena stranka v skladu s 4. členom Sporazuma morala tožeči stranki odpustiti oz. pobotati, ker pa ga je izterjala je kršila pogodbo, ravnala nepošteno in je zato obogatena oz. je tožeča stranka prikrajšana (oškodovana). Tožeča stranka je namreč svojo obveznost po Sporazumu izpolnila, tožena stranka pa je izterjala znesek, kateremu se je v Sporazumu odpovedala. Tožeča stranka tako utemeljuje konkretni spor na kršitvi pogodbenega razmerja, v posledici tega pa je tožena stranka obogatena za znesek odmerjenega komunalnega prispevka. S tem pa utemeljuje zahtevek kot zahtev iz civilnopravnega razmerja s toženo stranko.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklepi sodišča prve stopnje z dne 25. 2. 2016 in dne 11. 3. 2016 v zvezi s sklepom o popravi z dne 25. 3. 2016 se razveljavijo ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 25. 2. 2016 odločilo, da sodišče ni pristojno za odločanje v tej zadevi (I. točka izreka) in v II. točki izreka je tožbo zavrglo. S sklepom z dne 11. 3. 2016 v zvezi s sklepom o popravi z dne 25. 3. 2016 je tožeči stranki naložilo v plačilo stroške pravdnega postopka v znesku 1.370,83 EUR.

2. Zoper sprejete odločitve se pravočasno pritožuje tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava v posledici navedenega pa tudi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter bistvenih kršitev določb postopka. Navaja, da je predmetno tožbo vložila na podlagi neupravičene obogatitve z naslova odpadlega pogodbenega temelja po Sporazumu o medsebojnih obveznostih v zvezi s projektom na O. cesti na P. (v nadaljevanju Sporazum) h kateremu je bil sklenjen Aneks k Sporazumu, s katerim je v pogodbeno razmerje vstopila tožeča stranka. Predmetni zahtevek pa ne predstavlja vrnitve plačanega komunalnega prispevka, ampak zahtevek temelji na vrnitvi vrednosti, za katero je bila tožena stranka obogatena s tem, ko je po eni strani zahtevala izvedbo obveznosti tožeče stranke po Sporazumu, po drugi strani pa je Sporazum kršila, odmerila komunalni prispevek in tega tudi izterjala. Obravnavani kondikcijski zahtevek pa spada v sodno pristojnost. Tožeča stranka ne trdi, da je vložila tožbo zaradi izterjanega komunalnega prispevka, res pa je, da je za ta znesek tožeča stranka neupravičeno obogatena. Sodišče prve stopnje se do Sporazuma, Aneksa k Sporazumu in Odloka, ni opredelilo, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, s tem pa je tožeči stranki odreklo pravico do sodnega varstva. Predlaga, da sodišče druge stopnje napadeni sklep v celoti razveljavi. Nadalje pritožba izpodbija odločitev o stroških z dne 11. 3. 2016 v zvezi s popravnim sklepom z dne 25. 3. 2016, ki ga je sodišče prve stopnje izdalo, ko je tožbo zavrglo, zato je v posledici razveljavitve sklepa o zavrženju tožbe potrebno razveljaviti tudi sklep o stroških.

3. V odgovoru na pritožbo se tožena stranka zavzema za potrditev izpodbijanega sklepa, saj tožeča stranka vtožuje vračilo v davčni izvršbi izterjanega komunalnega prispevka. Tožbeni zahtevek tožeče stranke je identičen odtegljajem z bančnega računa tožeče stranke, ki je bil izveden tekom davčne izvršbe. Tožeča stranka tako zatrjuje, da komunalnega prispevka ni bila dolžna plačati. Sodišče prve stopnje pa se glede na dejstvo, da sodna pristojnost ni podana, ni bilo dolžno opredeljevati do utemeljenosti tožbenega zahtevka. Nadalje izpostavlja, da je pritožba tožeče stranke prepozna.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje je pritožbo preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP).

6. Ugotovitev sodne nepristojnosti sodišče prve stopnje utemeljuje na dejstvu, da se tožeča stranka ne strinja s plačilom komunalnega prispevka po odločbi tožene stranke. Takšno odločbo izdano v upravnem postopku pa lahko izpodbija s pravnimi sredstvi v upravnem postopku, saj je odločanje o dolžnosti plačila komunalnega prispevka pridržano davčnim organom. Tožeča stranka je komunalni prispevek plačala, sedaj pa zahteva njegovo vračilo v sodnem postopku.

7. Takšno pravno naziranje sodišča prve stopnje je po oceni sodišča druge stopnje zmotno (341. člen ZPP).

8. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bistvo tožbenih navedb tožeče stranke, da terja od tožene stranke znesek, ki je enak odmerjenemu in v prisilni izvršbi plačanem komunalnem prispevku, ki bi ga tožena stranka v skladu s 4. členom Sporazuma morala tožeči stranki odpustiti oz. pobotati, ker pa ga je izterjala je kršila pogodbo, ravnala nepošteno in je zato obogatena oz. je tožeča stranka prikrajšana (oškodovana). Tožeča stranka je namreč svojo obveznost po Sporazumu izpolnila, tožena stranka pa je izterjala znesek, kateremu se je v Sporazumu odpovedala. Tožeča stranka tako utemeljuje konkretni spor na kršitvi pogodbenega razmerja, v posledici tega pa je tožena stranka obogatena za znesek odmerjenega komunalnega prispevka. S tem pa utemeljuje zahtevek kot zahtev iz civilnopravnega razmerja s toženo stranko.

9. V kolikor je sodišče prve stopnje dvomilo v obstoj sodne jurisdikcije, pa je bilo dolžno v skladu s prvim odstavkom 108. člena ZPP pozvati tožečo stranko na dopolnitev tožbenih navedb, da bo zahtevek vsebovala vse potrebne sestavine iz 180. člena ZPP, med drugim tudi opredelitev do okoliščin, od katerih je odvisna sodna pristojnost sodišča. Te navedbe je tako tožeča stranka, ob izostanku poziva sodišča prve stopnje k dopolnitvi tožbe, lahko podala šele v pritožbi in še dodatno utemeljila, da tožbeni zahtevek temelji na zahtevku iz naslova neupravičene obogatitve in s tem gre za zahtevek, ki spada v sodno pristojnost (prvi odstavek 18. člena ZPP).

10. Ker je sodišče prve stopnje materialno pravno zmotno opredelilo zahtevek tožeče stranke kot zahtevek, ki ne spada v sodno pristojnost, slednje pa je vplivalo na pravilnost izpodbijanega sklepa je s tem podan razveljavitveni razlog iz 3. točke 365. člena ZPP in je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep z dne 25. 2. 2016 razveljavilo in zadevo vrnilo v novo sojenje, da jo bo sodišče prve stopnje lahko vsebinsko obravnavalo. Glede na obrazloženo se sodišče druge stopnje do preostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo. V odgovoru na pritožbo tožena stranka izpostavlja, da je pritožba tožeče stranke prepozna. Takšen očitek je neutemeljen. Tožeča stranka je sklep sodišča prve stopnje z dne 25. 2. 2016 prejela 3. 3. 2016 in je priporočeno pritožbo oddala 18. 3. 2016, torej v skladu s 333. členom ZPP, v petnajstih dneh od vročitve sklepa.

11. V posledici razveljavitve sklepa z dne 25. 2. 2016 je bilo potrebno razveljaviti tudi sklepa sodišča prve stopnje, s katerim je odločilo o stroških postopka.

12. Na podlagi tretjega odstavka 165. člena ZPP se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo.