Jedro

Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi najprej navedlo, da je obtoženkin zagovor prepričljiv, da je dogodke opisala popolno in da je njen opis logičen. Ob zaključku sodbe pa je napisalo, da obtoženkin zagovor ni prepričljiv v zadostni meri. Sodišče prve stopnje je glede odločilnega dejstva, torej ali je obtoženka storila kaznivo dejanje s sostorilci, v razlogih sodbe prišlo samo s seboj v precejšnje nasprotje, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka. Poleg tega pa sodba tudi ni zavzela zaključkov o odločilnih dejstvih in torej nima razlogov s tem v zvezi.

Izrek

Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje pred popolnoma spremenjenim senatom.

Obrazložitev

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obtožene S. F., J. B., V. P., M. J. in F. F. po 3. tč. 358. čl. ZKP oprostilo obtožbe, da naj bi storili skupaj s starejšim mladoletnikom D. M. kaznivo dejanje ropa po 1. in 3. odstavku 213. čl. v zvezi s 25. čl. KZ, obt. N. Ž. pa je prav tako po 3. tč. 358. čl. ZKP oprostilo obtožbe, da naj bi storil kaznivo dejanje prikrivanja po 1. odstavku 221. čl. KZ. Odločilo je še o stroških kazenskega postopka. Proti navedeni sodbi se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjenim senatom. Na pritožbo državne tožilke sta odgovorila zagovornika obt. S. in F. F. in sicer zagovornik obt. S. F. odvetnik L. P. iz D... ter zagovornik obt. F. F. odvetnik dr. S. M. iz L.... Oba sta predlagala zavrnitev pritožbe državne tožilke kot neutemeljene in potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Odvetnik dr. S. M. pa je še zahteval, da se njega in obt. F. F. obvesti o seji senata. Seje senata so se udeležili višji državni tožilec svetnik J. S. in obt. F. F. ter njegov zagovornik. Pritožba državne tožilke je utemeljena. Pritožnica utemeljeno opozarja na razloge izpodbijane sodbe v delu, ki se nanaša na oceno zagovora obt. M. J.. Razlogi so v tem delu res v precejšnji meri s seboj v nasprotju. Sodišče prve stopnje namreč na strani 5 sodbe navaja, da je ta obtoženka dejanje "odkrito priznala" in da "ugotavlja, da je zagovor obt. J. prepričljiv", nadaljuje pa še, da je dogodek "opisala popolno, njen opis je logičen in se ujema tudi z določenimi podatki o kaznivem dejanju, ki izhajajo iz kazenske ovadbe". Na strani 8 sodbe pa nato nasprotno zaključuje, da njen zagovor "ni prepričljiv v zadostni meri" ter nato obrazlaga, zakaj je vse obtožence oprostilo kljub priznanju obt. J.. Razlogi sodbe so torej glede odločilnega dejstva sami s seboj v nasprotju, saj najprej kažejo, da sodišče obtoženkin zagovor sprejema, na koncu pa ne in ostaja v dvomu. Zato je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. čl. ZKP, kot utemeljeno očita pritožnica. Okrožna državna tožilka nadalje v pritožbi utemeljeno uveljavlja še nadaljnjo bistveno kršitev po istem zakonitem določilu. Sodba namreč nima razlogov o nekaterih odločilnih dejstvih. Priča I. F. je prav tako kot obt. J. povedal, da so se obtoženci z oškodovancema pogovarjali v hrvaščini in kar veliko uporabljali roke. Sodišče prve stopnje pa ni navedlo, zakaj ne sprejema izpovedbe te priče, čeprav se je ravno v zvezi z jezikom komunikacije "porodil dvom o zagovoru obtoženke" (stran 7 sodbe). Sodišče prve stopnje tudi ni zavzelo nobenega zaključka glede obtoženkinega vzdevka S... in glede zapestnice z obeskom s črko S, kar sta omenjala na policiji že oškodovanca, svoja opažanja pa je opisal s tem v zvezi tudi preiskovalni sodnik. Pritožba okrožne državne tožilke je zato utemeljena, saj so podane bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. tč. 1. odstavka 371. čl. ZKP. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in je izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred popolnoma spremenjenim senatom, saj je senat, ki je sprejel izpodbijano sodbo, že zavzel več stališč, ki bi lahko vplivala na ponovno odločitev. V ponovljenem kazenskem postopku bo sodišče prve stopnje moralo ponovno izvesti dokaze, po potrebi pa še nove. Če ne bosta oškodovanca dosegljiva, pa bi sodišče njuni izjavi ob prijavi lahko ocenilo s posrednimi pričami, to je s policisti, ki so z njima vodili predkazenski postopek. Ob presoji verodostojnosti obtoženkinega zagovora in drugih izpovedb pa naj bo pozorno tudi na okoliščino, da je obtoženka v zelo kratkem času, ko naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno, rodila, torej naj bi bila ob času storitve kaznivega dejanja že proti koncu nosečnosti. Po temeljiti oceni vseh dokazov in podatkov pa bo sodišče moralo torej ponovno odločiti o tem, ali so obtoženci storili kaznivo dejanje, ki jim je očitano v obtožbi.