Jedro

Pomanjkljivost, ki se nanaša na listino, ki je podlaga za zemljiškoknjižni vpis (manjka navedba identifikacijskega znaka, s katerim je nepremičnina, ko gre za etažno lastnino, vpisano v zemljiški knjigi) ni mogoče odpraviti s pozivom na dopolnitev zemljiškoknjižnega predloga, zato bo morala predlagateljica poskrbeti za ustrezno dopolnitev listine z zemljiškoknjižnim dovolilom, ki bo ustrezalo pravilom ZZK-1 in SPZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (tč. I in II) ter dovoli izbris zaznambe zavrnitve vpisa v zemljiški knjigi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine (tč. I izreka sklepa) in predlog za vknjižbo lastninske pravice (tč. II izreka sklepa) ter ugotovilo, da je sodna taksa plačana (tč. III izreka sklepa).

Predlagateljica se je zoper sklep pravočasno pritožila. V pritožbi navaja, da je zemljiškoknjižnemu predlogu za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo z ostalimi listinami priložila kopijo kupoprodajne pogodbe o prodaji stanovanja št. ... z dne ..., ker izvirnika te pogodbe ne poseduje oz. ne najde. V pogodbi o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim, sklenjeni 19.3.2007, ki ga je kot zemljiškoknjižna lastnica podpisala O. R. S., in na katero se sklicuje zavrnjeni sklep, ni nikjer navedeno, da nadomešča izgubljeni izvirnik kupoprodajne pogodbe o prodaji stanovanja, temveč so se z njo samo usklajevali napačni oz. netočni podatki predhodnih pogodb. Sodišče pri zavrnitvi njenega zahtevka za vzpostavite zemljiškoknjižne listine ni upoštevalo II. odst. 248.čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Pritožnica v pritožbi navaja še, da je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu na osnovi enakih listin v popolnoma identičnem primeru pričelo s postopkom vzpostavitve zemljiškoknjižne listine.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo predlagateljičin predlog za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine. Neizpodbijane so ugotovitve, da je v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnine, pri kateri predlagateljica predlaga vpis lastninske pravice, vknjižena kot lastnica Občina Rogaška Slatina, ki je vlagateljici 19.3.2007 izstavila listino, s katero kot pravni prednik pogodbeno prenaša lastninsko pravico na pravno naslednico – vlagateljico, in da listina o prenosu lastninske pravice s pravnega prednika na pravnega naslednika ni bila izgubljena ali uničena. Ker vlagateljica razpolaga z originalno listino o prenosu lastninske pravice, s katero lastnik nepremičnine brezpogojno dovoljuje prenos lastninske pravice na vlagateljico, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da niso izpolnjeni pogoji za začetek postopka za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine, saj ne obstoji drugi pogoj iz 234/I čl. ZZK-1, da se je listina uničila oz. izgubila. Sodišče prve stopnje pa je utemeljeno zavrnilo tudi predlog za vknjižbo lastninske pravice na podlagi pravilne ugotovitve, da je zemljiškoknjižno dovolilo v pogodbi o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim z dne 19.3.2007 nepopolno, ker nepremičnina v njem ni opredeljena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Po I. odst. 31. čl. ZZK-1 mora biti v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Identifikacijski znaki, s katerimi je nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo, morajo biti navedeni v zemljiškoknjižnem dovolilu in v zemljiškoknjižnem predlogu za vpis. Nepremičnina v listini, kot tudi v njej vsebovanem zemljiškoknjižnem dovolilu, ni ustrezno navedena, saj ni označena z identifikacijskimi podatki, s katerimi je nepremičnina vpisana v zemljiško knjigo. Bistveno je, da v listini in v njej vsebovanem zemljiškoknjižnem dovolilu ni navedena št. podvložka, ki poleg katastrske občine tvori identifikacijski znak, s katerim je nepremičnina, ko gre za etažno lastnino, vpisana v zemljiški knjigi. Ta pomanjkljivost ni procesna pomanjkljivost, ki se nanaša na zemljiškoknjižni predlog (ta v obravnavani zadevi vsebuje št. podvložka), ampak je pomanjkljivost, ki se nanaša samo listino, ki je podlaga za zemljiškoknjižni vpis. Ker te pomanjkljivosti tudi ni mogoče odpraviti s predhodnim pozivom na dopolnitev zemljiškoknjižnega predloga (čl. 146 ZZK-1), bo morala predlagateljica poskrbeti za ustrezno dopolnitev listine z dne 19.3.2007 z zemljiškoknjižnim dovolilom, ki bo ustrezalo pravilom ZZK-1 in pravilom Stvarnopravnega zakonika. Sodišče prve stopnje je zato tudi predlagateljičini predlog za vknjižbo lastninske pravice utemeljeno, na podlagi 2. tč. I. odst. 148. čl. v zv. S 151. čl. ZZK-1 zavrnilo. Pritožbene navedbe o odločitvi Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu so pravno nerelevantne, pa tudi sicer je iz priložene fotokopije pogodbe, na podlagi katere je bil predlagan vpis (l. št. 23) razvidno, da v pogodbi vsebovano zemljiškoknjižno dovolilo vsebuje št. podvložka, zato primer ni primerljiv z obravnavano zadevo.

Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v tč. I in II, potrdilo ter v skladu z določilom 2. tč. III. odst. 161. čl. ZZK-1 dovolilo tudi izbris zaznambe zavrnitve vpisa v zemljiški knjigi.